Jedro

S popravnim sklepom sodišče prve stopnje ne more spreminjati odločitve, temveč le popravlja očitne napake v številkah in računske pomote. Tako ne gre za popravo računske pomote, če sodišče pri popravi izračuna upošteva tudi podatke, ki jih ni upoštevalo v prvotnem obračunu.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 31.3.2000 in popravni sklep sodišča prve stopnje z dne 26.4.2000 razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31.3.2000 predlogu upnice za oprostitev položitve kupnine deloma ugodilo in jo oprostilo plačila kupnine do zneska 7,374.635,40 SIT, naložilo pa ji je da preostalo kupnino v znesku 749.019,60 SIT plača v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa. S popravnim sklepom z dne 26.4.2000 pa je prvostopno sodišče prvotni sklep popravilo tako, da se predlogu upnice za oprostitev položitve kupnine v celoti ugodi in se le-ta v celoti oprosti plačila kupnine.

Proti sklepu z dne 31.3.2000 je upnica vložila predlog za izdajo popravnega sklepa, ki pa po vsebini predstavlja hkrati tudi pritožbo proti sklepu. V predlogu, vloženem v okviru pritožbenega roka namreč upnica izrecno izpodbija prvostopno ugotovitev o višini njene terjatve proti dolžniku, ker naj bi sodišče prve stopnje ne upoštevalo glavnične terjatve, temveč le obresti, pri čemer pa njena celotna terjatev presega izklicno ceno nepremičnine. Predlaga, da se upnica v celoti oprosti plačila kupnine na nepremičnino.

Dolžnik pa proti sklepu z dne 31.3.2000 vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in razveljavitev same prodaje. Navaja, da je upnica zamudila zakonski rok za položitev kupnine in bi moralo zato sodišče prve stopnje v skladu s pogoji iz odredbe o prodaji prodajo s sklepom razveljaviti. V svoji pritožbi proti popravnemu sklepu pa dolžnik tudi uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga ustrezno razveljavitev ali spremembo sklepa in same prodaje. Meni, da je sodišče prve stopnje samo s popravnim sklepom vsebinsko spremenilo svoj prvotni sklep, odločalo torej o zadevi, o kateri je pristojno odločati višje sodišče. Ne gre za popravo očitnih napak, temveč za spremembo odločitve. V ostalem dolžnik v tej pritožbi ponavlja svoje pritožbene trditve iz pritožbe proti sklepu z dne 31.3.2000 ter še dodaja, da upnica ni upravičena do obresti od sodnih penalov.

Pritožbe so utemeljene.

V 1. odst. 328. čl. Zakona o pravdnem postopku je določeno, da lahko predsednik senata oziroma sodnik kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote oziroma pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. V danem primeru je pritrditi pritožbi dolžnika, da s popravnim sklepom z dne 26.4.2000 sodnik sodišča prve stopnje ni popravljal kakšne očitne napake v številkah in računske pomote, temveč je vsebinsko spreminjal odločitev, kot je bila sprejeta v sklepu z dne 31.3.2000, saj ni le popravljal napačnega izračuna, temveč v okviru izračuna višine upničine terjatve upošteval podatke, katerih ni vključil v prvotni obračun. Tako po presoji pritožbenega sodišča niso bili dani pogoji za izdajo popravnega sklepa po določbah 328. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršilnem postopku in je iz tega razloga dolžnikova pritožba utemeljena ter je treba popravni sklep razveljaviti.

Glede na določbo 336. čl. ZPP je obligatorna vsebina pritožbe navedba odločbe, zoper katero se vlaga in podpis. Vse navedeno predlog za izdajo popravnega sklepa, vložen po upnici v okviru pritožbenega roka proti sklepu z dne 31.3.2000 vsebuje. Iz vsebine navedenega predloga tudi izhaja nezadovoljstvo upnice proti sklepu in razlog njenega izpodbijanja tega sklepa, zato je to vlogo šteti, ne glede na njen naziv, kot pritožbo proti sklepu. Pritožba je utemeljena, saj je očitno, da je sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom upnice za oprostitev položitve kupnine kot njeno terjatev do dolžnika upoštevalo le obrestni obračun, ne pa tudi glavnice. Sklep z dne 31.3.2000 tako temelji na neupoštevanju vseh podatkov spisa, torej na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, zaradi česar je tudi odločitev o upničinem predlogu za oprostitev položitve kupnine napačna. Pritožbi upnice proti sklepu z dne 31.3.2000 je torej iz tega razloga treba ugoditi, zaradi ugoditve pritožbi upnice in razveljavitve sklepa iz tega razloga, pa je bilo treba ugoditi tudi zadevni pritožbi dolžnika, ki prav tako napada ustreznost obračuna, ta obračun pa bo moralo sodišče prve stopnje opraviti ponovno in ga tudi ustrezno obrazložiti.

V ostalem pa pritožba dolžnika, kolikor zahteva razveljavitev same prodaje, ni utemeljena. Upnica kot kupec je pravočasno vložila predlog, da se jo oprosti položitve kupnine. O tem njenem predlogu še ni odločeno in zato še ni potekel rok za položitev kupnine ter se tako tudi niso stekli pogoji za razveljavitev prodaje po 3. odst. 191. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sklep o določitvi sodnih penalov, ki je izvršilni naslov, določa, da je dolžnik dolžan plačati sodne penale v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obresti od vsakega zapadlega dne do plačila, kar pomeni, da ima upnica izvršilni naslov tudi za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od neplačanih penalov, pa tudi iz pravnomočnega sklepa o izvršbi v predmetni zadevi izhaja, da se izvršba dovoljuje tudi zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti. Pritožbena trditev, da upnica ni upravičena izterjavati zakonitih zamudnih obresti od neplačanih penalov torej ni utemeljena. Ne glede na navedeno pa je moralo pritožbeno sodišče pritožbama dolžnikov ugoditi v celoti, ker je bilo potrebno v celoti razveljaviti popravni sklep in sklep z dne 31.3.2000.