Jedro

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko je v pravdi zastopala odvetnica, ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP)

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. VII I - 2370/93 z dne 17.11.1993 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in da se ,,postopek ustavi,,. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 144.465,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.10.1997 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. S sklepom pa je tožbo, vloženo zoper toženo stranko M. T., zavrglo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje povsem spregledalo dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka ter se o njih niti ni izreklo ali pa jih je zavrnilo kot nepotrebne. Tožeča stranka je predložila sodišču dopis z dne 25.9.1990, s kat-erim je bila tožen stranka pozvana, da se zglasi v banki, ker je pri obračunavanju kredita prišlo do računske pomote. Omenjeni dopis vsebuje tudi zabeležko delavke v banki, da se je stranka osebno zglasila ter da bo o zadevi razmislila. Že slednje nakazuje na netočnost navajanja tožene stranke, ki zatrjuje, da naj bi bili tovrstni dopisi pomota.

Poleg tega na dejstvo, da je bila stranka dejansko vabljena na razgovor in da poslani dopis ni bil pomota, kaže tudi izračun toženčeve obveznosti na dan 3.4.1990- (listina z naslovom ,, K. B. kredit številka 420429-60,,), ki ga je tožeča stranka predložila sodišču in iz katerega je razviden tako potek vplačil, način izračuna obveznosti tožene stranke, kakor tudi znesek preostanka obveznosti na dan 3.4.1990. Sodišče pa je ta dokaz kot nepotreben zavrnilo, čeprav teče spor ravno o vprašanju celotnega poplačila obveznosti tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Ob obravnavanju pritožbe tožeče stranke je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu sodbe ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Toženo stranko ( razen M. T.) je v pravdi zastopala odvetnica N. Š., ki pa ni imela pooblastila za pravdo. Ker mora pritožbeno sodišče na take postopkovne kršitve paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP) je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve- stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 369. člena ZPP). Prav tako je potrebno opozoriti, da je iz dopisa Upravne enote Ljubljana z dne 24.9.1999 (list št. 57) razvidno, da je toženec V. J. umrl dne 3.10.1997, torej že pred koncem glavne obravnave.

Glede na to, da odvetnica ni imela pooblastila za pravdo, ni mogoče upoštevati njene vloge, ki sporoča, da V. V. kot edina dedinja vstopa v položaj J. V. Zato bo potrebno v ponovljenem postopku izdati sklep o prekinitvi postopka gled-e toženca J. V. (člen 212 tč. 1 ZPP), ki s bo nadaljeval, ko ga bo dedič ali skrbnik zapuščine prevzel, ali ko ga bo sodišče na predlog nasprotne stranke povabilo, naj to stori (prvi odstavek 215. člena ZPP). V skladu s prvim odstavkom 77. člena ZPP je namreč pravdna stranka lahko fizična ali pravna oseba. Pravna sposobnost fizične osebe pa preneha s smrtjo in od tedaj fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi pravde.

V zvezi s pritožbo tožeče stranke pa je potrebno kljub temu, da je bilo potrebno sodbo razveljaviti že iz razloga, ker je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, omeniti, da sodba sodišča prve stopnje tudi nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, saj ni odgovorila na trditev tožeče stranke, da je pri obračunu revalorizacije prišlo do računalniške napake, kar dokazuje s predlaganimi listinami, sodišče pa je te dokaze kot nepotrebne zavrnilo, ne da bi obrazložilo, zakaj je zavrnilo določene dokazne predloge tožeče stranke, ki utegnejo biti relevantni za odločitev o tem, ali je tožena stranka v celoti izpolnila svojo obveznost in kdaj je pri-šla v zamudo.

Na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.