Jedro

Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.

Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom štelo za umaknjenega in postopek ustavilo.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in vložil tudi dopolnitev pritožbe. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po določilu 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlagal je, da sodišče sklep spremeni v korist upnika oz. podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče za dne 19. 5. 2015 razpisalo narok za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, na katerega sta bila tako dolžnik kot upnik pravilno vabljena. Upnik se naroka ni udeležil, zaradi česar velja domneva iz tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP, da je upnik umaknil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče je zato upoštevaje določilo tretjega odstavka 188. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.

6. Tretji odstavek 239. člena ZFPPIPP določa, da če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka, velja, da je umaknil predlog za začetek stečajnega postopka.

7. Pritožnik navaja, da ne drži, kar izhaja iz zapisnika z naroka za začetek stečajnega postopka, da se za upnika ni zglasil nihče. Pojasnjuje, da je iz parkirnega listka razvidno, da je upnikova pooblaščenka ob 8.44 uri parkirala na parkirišču na železniški postaji, to je okrog 1 km od poslopja sodišča, kjer se je opravil narok. Zaradi nenavadno zgoščenega prometa je ob 8.58 uri, ko se je pooblaščenka nahajala na X cesti, poklicala v pisarno odvetniško pripravnico z navodilom, da sodišču pojasni, da ima nepredviden zastoj v prometu, in prosi, naj jo z začetkom oprave naroka počakajo par minutk. V trenutku, ko je pooblaščenka vstopila v poslopje sodišča, je zaslišala pisk, s katerim je bila obveščena o prejemu SMS sporočila. Pripravnica jo je obvestila, da se na sodišču nihče ne javi. Ura prejema SMS sporočila je 9.01. V avli sta iz dvigala tedaj stopila odvetnika stečajnega dolžnika, pooblaščenka je pohitela za njima in ju ustavila izven poslopja stavbe, vendar je eden izmed pooblaščencev pojasnil, da je narok že zaključen in odhitel dalje. Iz navedenega po mnenju pritožnice izhaja, da se narok v tretjem nadstropju stavbe ni začel ob razpisani uri, ampak že predhodno, saj sicer ne bi bilo mogoče, da bi odvetnika ob 9.01 uri že bila v (pritlični) avli poslopja. Pri tem je treba upoštevati, da je po splošno znanem dejstvu za izvedbo samega naroka potrebnih vsaj 5 minut. Da je bil narok izveden pred razpisano uro, je po mnenju pritožnice potrjeno tudi z uradnim zaznamkom, ki je bil v zvezi s pristopom pooblaščenke upnika sestavljen pri zapisnikarici v 3. nadstropju poslopja ob 9.07 uri. Pritožnica pripominja, da je pooblaščenka upnika vztrajala, da se v uradni zaznamek jasno navede, da je v pisarno pristopila ob 9.02 uri (kolikor je kazala njena ura, prav tako pa tudi ura v pisarni), vendar zapisnikarica tega ni želela navesti. Pritožnica je prepričana, da je v konkretnem primeru šlo za (minimalno) zamudo, pri čemer so bili pri oklicu zadeve in opravi procesnega opravila upoštevani napačni časi (ne po Greenwichu, pač pa očitno po napačni uri sodnika).

8. Z zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 5. 2015 (PD 27 spisa) izhaja, da je sodišče prve stopnje pri razglasitvi predmeta obravnavanja ob 9.00 uri ugotovilo, da sta pristopila pooblaščenca dolžnika, medtem ko za upnika ni pristopil nihče, čeprav je bilo vabilo izkazano. Sodišče prve stopnje je nato ugotovilo, da na narok ni pristopil upnik, ki je bil nanj pravilno vabljen, zato se v skladu s tretjim odstavkom 239. člena ZFPPIPP šteje, da je upnik svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom umaknil. Po odločitvi, da je obravnava končana, je sodišče odločilo še, da odločba izide pisno. Zapisnik, podpisan s strani vseh navzočih, je končan ob 9.04 uri.

9. Zaradi v pritožbi in dopolnitvi pritožbe zatrjevanih kršitev določb postopka si je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP priskrbelo poročilo o kršitvah in zahtevalo, naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. Prvostopno sodišče je podalo poročilo in mu priložilo naslednje priloge: - print screen lastnosti dokumenta Zapisnika naroka z dne 19. 5. 2015, iz katerega izhaja zadnja ura spremembe tega dokumenta, - evidenca izdaje ključev in vstopnih kartic Okrožnega sodišča za dne 19. 5. 2015, iz katere izhaja prihod in odhod pooblaščenke dolžnika v pritličje stavbe (interna evidenca najemodajalca stavbe sodišča), - evidenca obiskovalcev stečajnega oddelka v 3. nadstropju na dan 19. 5. 2015 (interna evidenca oddelka Okrožnega sodišča), - print osnovnih informacij za stečajni oddelek okrožnega sodišča, ki se nahaja na spletnih straneh sodišča, iz katere izhaja telefonska številka, ki jo navaja pooblaščenka dolžnika.

10. Poročilo prvostopnega sodišča je bilo v skladu s 346.a členom ZPP poslano strankam v odgovor. Upnik je v svoji izjasnitvi izpodbijal utemeljitev poročila. Dolžnik pa je vztrajal pri zavrnitvi pritožbe.

11. Na podlagi zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka in poročila prvostopnega sodišča s prilogami, katerega verodostojnosti pritožnik s svojimi izvajanji ni uspel omajati, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil narok oklican točno ob razpisanem času, to je ob 9.00 uri. Končan pa je bil ob 9.04 uri, kar potrjujejo tudi podpisi zapisnikarice, sodnice in pooblaščencev dolžnika. Print screen lastnosti dokumenta - zapisnika dokazuje, da je bil zapisnik zaključen ob 9.04.53 uri, kar je skoraj pet minut po začetku naroka. Ker gre za kratek zapisnik, je logično, da je narok trajal le slabih 5 minut. Pri tem je treba pojasniti, da začetek dokumenta ni merodajen, saj je običajno, da obrazce, ključe, sobo, računalnik ipd. predhodno pred narokom pripravi zapisnikarica sama že pred oklicem zadeve.

12. Iz poročila prvostopnega sodišča s prilogami je razvidno, da narok ni bil oklican na podlagi lastne ure sodeče sodnice, temveč na podlagi ure, ki je pritrjena na steno razpravne dvorane (kot to določa sodni red). Prav tako pa sodnica ni imela nobenega vpliva na uro, ki jo izkazuje računalnik, ki izkazuje identičen čas z uro, ki je pritrjena na steni razpravne dvorane. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je pooblaščenka upnika že ob 9.00 uri oziroma ob 9.01 uri vstopila v pritlično avlo sodišča (kjer je srečala odhajajoča pooblaščenca dolžnika), pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeno ne more držati, saj iz internih izpiskov, ki jih beleži vratar v avli najete stavbe, kjer se nahajajo prostori sodišča, izhaja, da je prihod odvetnice AA pri vratarju zaradi izdaje vstopne kartice okrožnega sodišča v pritličju stavbe evidentiran ob 9.05 uri, odhod odvetnice pa ob 9.15 uri. Da je odvetnica v 3. nadstropje prispela ob 9.07 uri, pa izkazuje evidenca obiskovalcev stečajnega oddelka, s katero varnostnik sodišča beleži prihode in odhode za vsakega prispelega obiskovalca tega oddelka. V isti evidenci je zabeležen tudi odhod odvetnice ob 9.13 uri. Drugačna izvajanja pritožnika v odgovoru na poročilo prvostopnega sodišča, v katerem dopolnjuje svoje predhodne navedbe, ne morejo prepričati pritožbenega sodišča o drugačnem poteku dogajanja.

13. V zvezi z obvestilom na direktno telefonsko številko sodišča, da odvetnica zamuja, pritožbeno sodišče sledi pojasnilu prvostopnega sodišča, da je šlo za telefonsko številko stečajne pisarne, ki pa je telefonska številka uradnih ur in na katero se nihče ne javlja v času, kadar ni uradnih ur. Ker je osebje v odvetniški pisarni klicalo na navedeno številko na dan obravnave (to je bil torek, ko ni uradnih ur), se na navedeni številki ni nihče javil. Osebje vpisnika je namreč na tej številki na razpolago strankam samo v času uradnih ur. Stranke, ki želijo s stečajno pisarno komunicirati izven uradnih ur, pokličejo na centralno številko sodišča, od koder jih vežejo na stečajni oddelek. Če bi pooblaščenka poklicala na centralno telefonsko številko sodišča, do zapleta z neodgovorjenim klicem ne bi prišlo. Sicer pa pritožbene navedbe o opravičenosti zamude niso predmet pritožbenega preizkusa, pač pa bi lahko bile le predmet presoje v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa v insolvenčnih postopkih ni dopusten (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

14. Sodišče druge stopnje je na podlagi zapisnika in poročila prvostopnega sodišča s priloženimi dokazili ugotovilo, da pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal (to je glede na print screen lastnosti dokumenta - zapisnika do 9.04.53). Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten. Ker so bila vsa odločilna dejstva ugotovljena že na tej podlagi, pritožbi priložene listine sodišča ne morejo prepričati o nasprotnem, dodatne poizvedbe in izvedba dodatnih dokazov pa ni več potrebna.

15. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so neutemeljene navedbe pritožnika o zamudi na narok, ker se je izkazalo, da upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka. Iz gornje obrazložitve je razvidno tudi, da sodišče prve stopnje naroka ni oklicalo pred razpisano uro, ampak točno ob predvidenem času. Razlogi za izostanek z naroka so torej na strani upnika samega.

16. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic pritožbeno sodišče ob tehtanju pravice upnika do izjave in do sodnega varstva na eni strani ter načela hitrosti postopka zaradi insolventnosti na drugi strani (prim. 48. člen ZFPPIPP) ugotavlja, da ustavne pravice upnika niso kršene.

17. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

18. Izrek o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžnik z odgovorom na pritožbo glede na njegovo vsebino ni doprinesel k odločitvi, zato sam nosi stroške v zvezi z njim.