Jedro

Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine tožnici, je bila umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Te pokojnine pa po citirani določbi Sporazuma ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. Ker gre v konkretni zadevi za takšnem primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine ter pokojnina še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v Črni gori.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 7. 5. 2013 in z dne 10. 10. 2012 in se ugotovi, da ima pravico do vdovske pokojnine od 1. 12. 2000 dalje z vsemi uskladitvami ter da ji je tožena stranka dolžna izplačati neizplačane zneske pokojnin za čas od 1. 12. 2000 do vročitve tožbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti do plačila v 15 dneh. Obenem je odločilo, da se stroški zastopanja tožnice krijejo iz proračuna.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstev, da ji je bila od 1. 10. 2000 dalje z odločbo črnogorskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dne 16. 11. 2000 ukinjena pravica do pokojnine in da je od leta 2000 imela vse pogoje za slovensko vdovsko pokojnino. Črna gora vse do 1. 1. 2012 ni imela s Slovenijo sklenjenega sporazuma. Zaradi njihovih simboličnih pokojnin je bil v Sloveniji uveden dodatek k pokojnini. Že od leta 1990 zahtevajo sorazmerni del slovenske pokojnine na podlagi plačanih prispevkov v slovensko pokojninsko blagajno. Soprog ni doživel slovenske pokojnine, ker je leta 2000 umrl. Sprašuje se, zakaj se pravica do pokojnine odreka tudi njej. Meni, da s sporazumom s Črno goro v 37. členu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije krši 14. člen Ustave Republike Slovenije zaradi neenakopravnega obravnavanja slovenskih državljanov pri pokojninah v republikah nekdanje SFRJ. Istočasno krši tudi 50. člen in 52. člen Ustave Republike Slovenije. Sklicuje se na ustavni odločbi št. Up 360/05-39 z dne 2. 10. 2008 in št. Up 770/06 z dne 27. 5. 2009 v zvezi z določbo 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1) in jih vsebinsko povzema. Dodatno navaja, da ker nima slovenske pokojnine, je primorana dodatno plačevati tudi osnovno zdravstveno zavarovanje. Po njenih izračunih bi morala vdovska pokojnina znašati okoli 750,00 EUR in ne 394,40 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 7. 5. 2013 v zvezi s prvostopno odločbo iste opravilne številke z dne 10. 10. 2012 in ugotavljalo utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka.

6. Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je Sporazum med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju (Ur. l. RS - MP, št. 9-52/2011, 66/2011, Sporazum). Ta v 1. odstavku 37. člena določa, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice od 7. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te pokojnine priznal. To velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnino, priznano od 8. oktobra 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlemu upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. 7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila umrlemu zakoncu tožnice v Črni gori priznana pravica do invalidske pokojnine od 1. 6. 1988 dalje. Pri priznanju pravice do te pokojnine in pri njeni odmeri, je bila poleg pokojninske dobe dopolnjene v Črni gori, upoštevana tudi zavarovalna doba, ki jo je umrli dopolnil v Republiki Sloveniji. Tožnici je bila z odločbo črnogorskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. ... z dne 26. 4. 2001 od 3. 11. 2000 dalje priznana pravica do družinske pokojnine. Osnovo za priznanje in odmero družinske pokojnine je predstavljala invalidska pokojnina, do katere je imel umrli pravico do smrti.

8. Glede na navedeno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, v obravnavanem primeru ni nobene podlage za preračun pokojnine po določbah Sporazuma. Družinska pokojnina v skladu z določbo 1. odstavka 37. člena Sporazuma ostaja obveznost črnogorskega nosilca zavarovanja, ki je to dajatev tudi priznal. Invalidska pokojnina, ki je predstavljala osnovo za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine, je bila namreč umrlemu priznana v obdobju pred 7. 10. 1991 na podlagi pravnih predpisov nekdanje SFRJ tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. Za pokojnine, ki jih je pristojni nosilec zavarovanja ene pogodbenice (konkretno Črne gore) priznal do 7. 10. 1991 po pravnih predpisih SFRJ z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, torej Slovenije, je izrecno določeno v 1. odstavku 37. člena Sporazuma, da ostanejo obveznost pristojnega nosilca zavarovanja, ki je te pokojnine priznal. 9. V konkretnem primeru je pokojnino priznal nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Črni gori. Po izrecni določbi citirane določbe, to velja tudi za vdovsko ali družinsko pokojnine, priznano od 8. 10. 1991 dalje po pravnih predpisih ene od pogodbenic po umrlem upokojencu, ki je pravico do pokojnine pridobil do 7. 10. 1991. 10. Ker gre v konkretni zadevi za takšen primer, tožnica ni upravičena do preračuna družinske pokojnine in torej do vdovske oziroma sorazmernega dela vdovske pokojnine, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

11. Že sodišče prve stopnje je tudi pravilno poudarilo, da je pri dajatvah z mednarodnim elementom izključena pravica do izbire pokojnine ter s tem uporaba 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1, ki ga kot pravno podlago za uveljavitev vdovske pokojnine uveljavlja tožnica in se pri tem neutemeljeno sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.