Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo treba v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
I. Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče sklenilo, da postane zapuščina pokojnega K.F. last Republike Slovenije.
2. Zoper sklep se pritožuje C.B, ki v pritožbi navaja, da je edina dedinja v prvem dednem redu po zapustniku in sicer je njegova hči. Navaja, da je navedeno razvidno tudi iz družinskega lista, ki ga je pritožnica priložila pritožbi. Zatrjuje, da prvostopenjsko sodišče ni niti opravilo poizvedb o obstoju podatkov o dedičih, ne prvega ne drugega dednega razreda. Izpostavlja, da hči zapustnika še vedno živi na enakem naslovu kot je leta 1963 živel zapustnik. Sama ni mogla vedeti, da po njenem očetu poteka zapuščinska obravnava, saj je imel zapustnik v oklicu naveden popolnoma drugačen naslov, čeprav bi bilo nesporno moč ugotoviti njegovo pravo prebivališče. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.
3. Na pritožbo je po pooblaščenki odgovorila Republika Slovenija, ki v odgovoru izjavlja, da ne nasprotuje vloženi pritožbi. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da pritožbene navedbe držijo, naj izpodbijani sklep razveljavi. S tem pravice Republike Slovenije ne bodo prizadete, saj v primeru, da zakoniti dediči obstajajo, pogojev oziroma pravne podlage za prevzem premoženja nikoli ni bilo. Glede na navedeno Republika Slovenija pritožbenemu sodišču predlaga, da prepozno pritožbo vsebinsko obravnava.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po 172. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba v roku 15-ih dni od vročitve. V konkretnem primeru je pritožnica vložila pritožbo po izteku navedenega roka. ZD v tretjem odstavku 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Ta določba predstavlja izjemo od pravila, da pritožbeno sodišče odloča samo o pravočasnih pritožbah (prvi stavek tretjega odstavka 173. člena ZD). Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v obravnavanem primeru podani. Iz listin, ki jih je pritožnica priložila pritožbi izhaja, da je pritožnica zapustnikova hčerka, torej je dedinja. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora nasprotne stranke RS, ki izrecno soglaša z razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (173. člen ZD) in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču, ki naj opravi zapuščinsko obravnavo, ugotovi, kdo so dediči po pokojnem, obseg zapuščine, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in morebitni dedni dogovor.