Jedro

O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. V osmih dneh od prejema tega sklepa ima tožeča stranka pravico vložiti pritožbo zoper odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici Su 210501/2009-793 z dne 1. 12. 2009 na Sodni Svet.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-H, Ur. l. RS št. 45/2008) ter skladno z določili od 5. do 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS, Ur. l. RS št. 91/2009) in določili Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L, Ur. l. RS št. 91/2009) med drugim odločila, da se tožnik, podpredsednik III, skladno s 17. členom ZSPJS-L s 1. 7. 2009 uvrsti v 53. plačilni razred in se mu osnovna plača v obdobju od 1. 7. 2009 do 1. 12. 2010 določi z navedenim plačnim razredom.

Delovno in socialno sodišče v Novi Gorici je dne 4. 2. 2010 prejelo tožbo tožnika na ugotovitev nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. V tožbi navaja, da je zoper navedeno odločbo dne 22. 12. 2009 vložil zahtevo za ugotovitev njene nezakonitosti in odpravo, vendar pa v roku 8 dni o zahtevi ni bilo odločeno. Po določilu 4. odstavka 3. člena ZSPJS se lahko v takem primeru od pristojnega sodišča s tožbo zahteva ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Bistvo spora in nezakonitosti sporne odločbe je v tem, da je bil tožnik kot višji sodnik na okrožnem sodišču uvrščen v plačni razred, ki naj bi mu po prehodnih in končnih določbah ZSPJS-L (17. člen) pripadal kot podpredsedniku tožene stranke, torej glede na šifro funkcije A0374103 v 53 plačni razred. Tožnik trdi, da bi moral biti glede na določilo 3. odstavka 17. člena navedenega zakona uvrščen v 54 plačni razred, torej en plačni razred višje od doseženega. Meni, da se s takšno razlago zakona, kot jo je zavzela tožena stranka, ustvarja neenakopraven položaj, ko na primer višji sodnik na okrožnem sodišču, s prejšnjim 53 plačnim razredom, po novi zakonodaji doseže 54 oziroma 55 plačni razred. Tožniku, ki poleg svojega sodniškega dela, kar je njegova primarna funkcija, saj je kot vsi ostali najprej in prvenstveno sodnik, pa naj mu zaradi dodatnega dela, ki se mu ne všteva niti v normativ (gre za bistveno razliko na primer s predsedniki sodišč, ki imajo priznano tudi do 40 % znižanje normativa), niti zaradi tega nima nobenega dodatka, pripada zaradi vsega tega nižji plačni razred. Gre za razlago, ki ni ne razumska, ne namenska, je v protislovju z bistvom sodniške funkcije. Ustvarja neenakopravnost med sodniki z enakim položajem, kar pomeni sankcijo za delo. Prav tako ni nobene podlage za trditev, da se v primeru obstoja dveh možnih rešitev, kar je sicer v tem primeru le navidezno, izbere rešitev, ki je za prizadetega manj ugodna. Tožnik predlaga, da se napadena odločba spremeni oziroma da se ugotovi njena nezakonitost pri tožnikovi uvrstitvi v 53 plačni razred, ter pri odločitvi, da se mu osnovna plača v obdobju od 1. 7. 2009 do 1. 12. 2010 določi s 53 plačnim razredom, prav tako pa tudi pri odločitvi, da vrednost njegovega plačnega razreda na dan izdaje sporne odločbe znaša 3.628,36 EUR bruto, saj mora znašati 3.773,51 EUR bruto in da se mu za obdobje od 1. 7. 2009 do 1. 12. 2009 opravi proračun razlike skladno z 2. odstavkom 24. člena ZSPSJ-L oziroma skladno z njegovo uvrstitvijo v 54. plačni razred. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti tudi stroške postopka v 15-ih dneh.

Ob predložitvi upravnih spisov je tožena stranka navedla, da je bil tožnik uvrščen v 53. plačni razred glede na razlago ZSPJS, ki jo je podalo Ministrstvo za javno upravo. Po tej razlagi, ki predvideva uvrstitev sodnika v plačni razred glede na tisto funkcijo, ki jo dejansko opravlja, je pripravljen tudi program za izplačilo plač M-FERAC. V kadrovski evidenci, ki je sestavni del tega programa, je podpredsednika okrožnega sodišča III. mogoče uvrstiti zgolj v 53. plačni razred. Torej glede na uvrščanje po funkciji, pride za podpredsednika v poštev le 53. plačni razred.

Delovno sodišče v Kopru se je s sklepom opr. št. Pd 23/201010-3 z dne 23. 2. 2010 izreklo za stvarno nepristojno in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču RS.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je vložena prezgodaj.

Tožeča stranka kot sodnik uveljavlja sodno varstvo zakonske pravice sodnika do zakonite plače iz 1. odstavka 44. člena Zakona o sodniški službi (ZSS, Uradni list RS, št. 19/94 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), ki ima neposredno zvezo tudi z ustavnim načelom neodvisnosti sodstva (125. člen Ustave) ter ustavnimi pravicami strank v sodnih postopkih do neodvisnega sojenja iz 23. člena Ustave. Zaradi navedenega in tudi zato, ker iz 9. poglavja Zakona o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 45/95 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) ne izhaja, da bi bilo odločanje o uvrstitvi sodnika v plačni razred zadeva sodne uprave, je podlaga za pristojnost Upravnega sodišča, da zakonitost tovrstnih aktov presoja v upravnem sporu, v prvi vrsti določilo 45. člena in 1. odstavek 25. člena ZSS. Po določilu 1. odstavka 45. člena ZSS sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju uvrsti v plačni razred predsednik sodišča. Uvrstitev v plačni razred je sestavni del odločbe o napredovanju oziroma imenovanju (2. odstavek 45. člena ZSS). Iz določila 1. odstavka 25. člena ZSS izhaja, da je potrebno o uvrstitvi v plačni razred sodnika odločiti z odločbo in ker tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (3. odstavek 60. člena ZS), je tudi odločitev o uvrstitvi sodnika v plačni razred, četudi to ni zadeva sodne uprave, upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010). Na tej podlagi ima tožnik dostop do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločitev o uvrstitvi v plačni razred. Vendar pa je treba tudi za nadaljnji postopek, to je za postopek vložitve pravnega sredstva zoper odločitev o uvrstitvi v plačni razred in sodno varstvo izhajati iz specialnega predpisa, to je iz ZSS. Splošni predpis – ZSPJS-UPB13 (Uradni list RS, št. 56/2002 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) namreč ne predvideva pravnega sredstva zoper odločbo predsednika sodišča na Sodni svet, ampak daje funkcionarjem, kamor spadajo tudi sodniki, možnost, če mu je plača določena in izplačana v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena, da lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če pa delodajalec v roku 8 dni ne izda obvestila iz 1. odstavka 3a. člena, potem lahko javni uslužbenec – tako to določa 4. odstavek 3a. člena ZSPJS – s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti in izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Sodnik ni javni uslužbenec in zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, pa ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in da o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred (4. alinea 1. odstavka 28. člena ZS). To pomeni, da je v konkretnem primeru tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo na podlagi določila 2. točke 1. odstavek 36. člena ZUS-1. Vendar pa bi zgolj takšna sodna odločitev v konkretnem primeru kršila pravico tožeče stranke do sodnega varstva (23. člen Ustave) glede na to, da je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedeno, da tožnik od predsednika sodišča lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti in če ta ne izda obvestila, lahko vloži tožbo na pristojno sodišče, kot to določa 4. odstavek 3.a člena ZSPJS. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da se tožnik ni v dobri veri držal pravnega pouka, zato je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici Su 210501/2009-793 z dne 1. 12. 2009 na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.

Ob tem sodišče pripominja, da je v tej zadevi ravnalo drugače, kot v zadevah I U 109/2010-16 z dne 7. 7. 2010 ter III U 63/2010-7 z dne 22. 10. 2010, v katerih je sodišče tožbo vzelo v obravnavo in je v obeh zadevah pravnomočno zavzelo stališče tudi do vsebinskega vprašanja, ki ga uveljavlja tožnik v tem upravnem sporu, brez da bi predhodno o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred odločil Sodni svet. Razlog za drugačno procesno postopanje sodišča v tej zadevi je v tem, da iz omenjenih dveh sodb ni razvidno, kako je sodišče obravnavalo razmerje med ZSPJS in ZSS (ter ZS) glede pristojnosti Sodnega sveta kot sui generis organa na ustavni ravni za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi sodnika v plačni razred.