Jedro

ZDR v 81. členu ureja primere daljše odsotnosti zaradi nege in varstva otroka, pravice do denarnega nadomestila za te odsotnosti pa ne ureja. Ker je tožnica rodila dvojčka štiri tedne pred predvidenim rokom poroda, je upravičena do podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka po 2. in 4. odst. 81. čl. ZDR, torej do treh mesecev (dvojčka) in štirih tednov (predčasen porod), kajti ZDR nikjer ne določa, da se ti dve pravici ne bi mogli kumulirati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da ji pripada pravica do podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka pri polni odsotnosti z dela za dodatne štiri tedne in da ji je toženec za dodatne štiri tedne dopusta za nego in varstvo otrok dolžan plačati nadomestilo in pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva sodbe do dneva plačila v 15-ih dneh pod izvršbo. Tožnici je priznalo pravico do podaljšanja dopusta za nego in varstvo nedonošenih otrok pri polni odsotnosti z dela za dodatne štiri tedne s pravico do nadomestila plače in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnica upravičena do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, ker je nagovala in varovala nedonošenega otroka. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Po mnenju toženca Zakon o delovnih razmerjih določa maksimalno trajanje dopusta za nego in varstvo otroka, ki je vezano na obdobje 15 mesecev starosti otrok. Za več živorojenih otrok pripada materi za vsakega otroka še tri mesece dopusta za nego in varstvo otroka. Ta pravica se ne sešteva s pravico, ki je določena v 4. odstavku 81. člena istega zakona, ko gre za primer rojstva nedonošenega otroka. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi dovolj obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja, v izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje. Po določbi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 14/90 - 29/95, v nadaljevanju ZDR) ima delavka, če neguje dvojčka, daljši dopust za nego in varstvo otroka pri polni odsotnosti z dela do 15 mesecev otrokove starosti. Za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok ima delavka pravico do dodatnih treh mesecev daljšega dopusta za vsakega nadaljnega otroka. Četrti odstavek citiranega člena ZDR pa določa, da traja, če delavka neguje in varuje nedonošenega otroka, daljši dopust za nego in varstvo otroka pri polni odsotnosti z dela toliko tednov, kolikor je bila nosečnost krajša kot 37 tednov. Dejstvo je, da je tožnica 8.12.1995 v 33. tednu nosečnosti rodila dvojčka, torej štiri tedne pred 37. tednom in je tako upravičena do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ZDR določa maksimalno trajanje dopusta za nego in varstvo otroka, če gre za dvojčke, ki je vezano na obdobje 15 mesecev starosti otrok, pritožbeno sodišče poudarja, da to stališče velja le za primer, ki ga ureja 2. odstavek citiranega člena ZDR, povsem nov temelj pa je podan v 4. odstavku, ki posebej ureja daljši dopust v primeru prezgodaj rojenega otroka. 81. člen ZDR tako določa različne primere podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka. 81. člen ne predvideva medsebojnega izključevanja obeh primerov podaljšanja, niti v tem členu ni posebej opredeljena situacija, ko mati hkrati rodi dvojčka in še nedonošenčka. Glede na to je povsem pravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je daljši dopust v primeru rojstva dvojčkov do 15 mesecev starosti otrok predviden za pravočasno rojene otroke, posebej pa je urejeno podaljšanje zaradi prezgodaj rojenih otrok za toliko tednov, kolikor je nosečnost krajša kot 37 tednov in v tožničinem primeru to podaljšanje znaša še za štiri tedne. Če bi vzdržalo pritožbeno stališče, potem bi bila diskriminirana mati, ki rodi dva nedonošenčka v primerjavi z materjo, ki rodi samo enega nedonošenčka. Namen 4. odstavka citiranega člena pa je prav gotovo, da se tudi prezgodaj rojenim otrokom, ki so zaradi prezgodnjega poroda gotovo vsaj toliko ogroženi kot prezgodaj rojen otrok pri enoplodni nosečnosti, to nadomesti z daljšim dopustom matere ter da se jih s tem z vidika prezgodnjega poroda postavi v enak položaj kot prezgodaj rojenega otroka pri enoplodni nosečnosti. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo.