Jedro

Pritožnica (ena od dedinj) je šele po zaključku zapuščinske obravnave postavila trditev, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

: S sklepom o dedovanju opr. št. D 25/2009 z dne 10.4.2009 je odločeno, da zapuščino, ki obstoji iz nepremičnin, vpisanih na zapustnika do ˝ v vl. št. X k.o. S in do 1/6 v vl. št. Y k.o. S ter sredstev na računu pri NLB, dedujejo vdova J.T. in hčeri L.T. in S.K., vsaka do 1/3. Na osnovi opozorila J.T., da se je dedovanju odpovedala v korist hčerke L.T., je sodišče izdalo sklep opr. št. D 25/2009 z dne 15.6.2009, s katerim je svojo prejšnjo odločitev popravilo tako, da zapuščino dedujeta le dve dedinji: L.T. do 2/3, S.K. pa do 1/3. Zoper oba sklepa se pritožuje dedinja S. K..

Sklepu o dedovanju z dne 10.4.2009 nasprotuje s trditvijo, da v zapuščino sodijo tudi v vl. št. Q k.o. S in v vl. št. W k.o. S vpisane nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last L.T.. Trdi, da je L.T. izkoristila zapustnikovo onemoglost in bolezen ter neprištevnega zapustnika zavedla v podpis dveh kupoprodajnih pogodb. Zahteva, da dedinja L.T. te nepremičnine vrne v zapuščino. Graja postopanje sodišča, ki je zapuščinsko obravnavo izvedlo v njeni odsotnosti, kljub temu, da je utemeljeno prosila za njeno preložitev.

Sklepu z dne 15.6.2009 nasprotuje s trditvijo, da v zapuščinsko maso sodi tudi 1/6 delež v vl. št. Y k.o. S vpisanih nepremičnin ter nepremičnine vpisane v vl. št. Q k.o. S in W k.o. S, kar je bilo na podlagi prodajne pogodbe z dne 23.8.2004 in 30.4.2004 formalno vpisano na dedinjo L.T. Trdi, da je L.T. izkoristila zapustnikovo onemoglost in bolezen in neprištevnega zapustnika zavedla v podpis dveh kupoprodajnih pogodb. Zahteva, da dedinja L.T. te, na nezakonit način pridobljene nepremičnine vrne v zapuščino. Tudi v tej pritožbi graja ravnanje sodišča, ki je zapuščinsko obravnavo izvedlo v njeni odsotnosti.

L.T. v odgovoru na pritožbo nasprotuje trditvi, da v zapuščino sodijo nepremičnine vl. št. Q in W k.o. S. Trdi, da je ona lastnica teh nepremičnin od leta 2004 dalje. Od očeta jih je kupila na zakonit način.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnica meni, da zapuščinska obravnava ne bi smela biti opravljena v njeni odsotnosti, ker je prosila za preložitev. Ker je zapuščinsko sodišče štelo, da pritožnica, ki se zapuščinske obravnave ni udeležila, svoj dedni delež sprejema, pritožnica pri uveljavljanju svojih pravic dednopravne narave ni bila prikrajšana. Tega v pritožbi tudi ne zatrjuje. V obeh pritožbah trdi, da poleg premoženja, o dedovanju katerega je odločeno, v zapuščino spadajo tudi v vl. št. Q in W k.o. S vpisane nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last sodedinje L.T. Ker zemljiškoknjižna lastnica L.T. ne soglaša s trditvijo, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih njena last, lahko pritožnica obseg zapuščine razširi izključno z zahtevkom v pravdnem postopku. Če bi pritožnica trditev o večjem obsegu zapuščine uveljavljala do zaključka zapuščinske obravnave, bi bila napotena na pravdo. Sodišče bi na pravdo napotilo njo, ker se na pravdo napoti tista stranka, katere pravica je manj verjetna, vedno pa je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot izhaja iz zemljišče knjige (1. odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju). Pritožnica, ki je trditev o tem, da v zapuščino sodijo tudi nepremičnine vl. št. Q in W k.o. S, postavila šele po zaključku zapuščinske obravnave, bo tožbo vložila brez napotitvenega sklepa. Ne gre za spor, ki izvira iz dednega prava, ampak za spor, ki izhaja iz premoženjskopravnega razmerja zapustnika, nastal že v času življenja zapustnika. Zato ne obstajajo razlogi, da bi o njem odločalo zapuščinsko sodišče, ampak bo o njem na podlagi zahtevka, ki ga bo oz. če ga bo postavila pritožnica, odločalo pravdno sodišče. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, sta na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju obe pritožbi zavrnjeni.