Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Na podlagi soglasja na enak način sklenjena pogodba tudi preneha veljati. Le v situacijah, ki jih ureja 94. člen OZ lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ).
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
**Izpodbijana sodba**
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožniku plačati 244,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in mu povrniti njegove pravdne stroške v znesku 339,59 EUR s pripadki (II. točka izreka).
2. V obrazložitvi je pojasnilo (1), da je toženka tožniku naročila zakoličbo pomožnega objekta v javni rabi v kompleksu ..., (2) da je dogovorjena cena za naročeno storitev znašala 244,00 EUR, (3) da je za izvedbo tega dela delavka toženke M. K. 18. 4. 2018 tožniku po elektronski pošti poslala naročilnico, ki jo je bil istega dne podpisal (takratni) direktor toženke P. L., (5) da je tožnik storitev opravil, saj je 26. 4. 2018 (A5) izdelal zakoličbeni načrt in med drugim, (6) da je bil pri zakoličbi navzoč predstavnik toženke.
3. Navedbi toženke, da je njen zakoniti zastopnik 20. 4. 2018 ustno odpovedal pogodbo, sodišče prve stopnje ni sledilo, češ da je nedokazana, istočasno pa je predlog za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika P. L.1, ki naj bi to navedbo potrdil, zavrnilo. Zavzelo je stališče, da ni nepristranski. Zato njegovo zaslišanje ne bi bilo dovolj za dokazovanje tega zatrjevanega dejstva.
4. Upoštevajač povzeta dejstva v 2. točki te obrazložitve, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ.2 **Pritožba toženke in odgovor tožnika**
5. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.
6. Na vročeno pritožbo tožnik ni odgovoril. **K odločitvi o pritožbi** _Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_
7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta gospodarski spor sodišče vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.
_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_
8. Drži pritožbeni očitek, da sodišče, ki zavrne predlog za zaslišanje priče na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da je pristranska, zagreši absolutno bistveno kršitev določil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica strank do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornost) je osrednja, globalna, vseobsegajoča in najpomembnejša procesna pravica.3 Ta kršitev je podana takrat, ko je stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nekim nezakonitim postopanjem sodišča4. Če sodišče zavrne dokazni predlog stranke za njeno zaslišanje ali za zaslišanje priče na podlagi vnaprejšnje ocene, da je pristranska, to stranko vsekakor prikrajša za izjavljanje v postopku. Vendar te kršitve iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, sodišče prve stopnje ni zagrešilo.
9. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da lahko sodišče dokazni predlog zavrne kot nepotreben, (1) če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa (2) če zatrjevano dejstvo ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje predlog za zaslišanje priče P. L. zavrnilo z nesprejemljivi argumenti. Ker pa izpoved te priče za odločitev o pritožbi ni pomembna, s tem ni zagrešilo zatrjevane postopkovne kršitve.
10. Dejstvo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo, s katero se je tožnik zavezal, da bo po toženkinem naročilu opravil dogovorjeno storitev, toženka pa mu bo to storitev plačala, med strankama ni sporno.
11. Sporno je, ali je toženka to pogodbo 20. 4. 2018 ustno odpovedala, kot sama trdi; ali ne, kot zatrjuje tožnik. Vendar ta okoliščina za odločitev o pritožbi ni pomembna.
12. Enostranska odpoved pogodbe namreč nima nikakršnih pravnih učinkov.
13. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Na podlagi soglasja na enak način sklenjena pogodba tudi preneha veljati. Le v situacijah, ki jih ureja 94. člen OZ5 lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ). Trditev, ki bi opravičevala zahtevek toženke na razveljavitev pogodbe, pa toženka ni ponudila. Ker pa, kot rečeno, tožnik z odpovedjo pogodbe oziroma naročila ni soglašal, je torej s toženkine strani zatrjevana odpoved pogodbe oziroma naročila, kot rečeno, brez pravnega učinka.
14. Upoštevajoč te razloge, vprašanje, ali je toženka odpovedala pogodbo oziroma naročilo, ki ga je toženec v celoti izpolnil, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna. Iz tega sledi, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za zaslišanje priče P. L., ki bi potrdil, da je bilo naročilo odpovedano, zavrnilo, pa četudi je to storilo iz drugih razlogov. Isto velja za pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče O. B. Drži sicer pritožbena navedba, da zavrnitve predloga za zaslišanje te priče sodišče prve stopnje ni obrazložilo, vendar pa je to postopkovno kršitev pravkar saniralo pritožbeno sodišče. 15. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.
**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**
16. Pritožnica s pritožbo ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).
1 Izpodbijana sodba je bila izdana 10. 7. 2020. Po podatkih AJPES pa je od 23. 11. 2018 direktor toženke R. L., ne pa P. L. 2 **Prvi odstavek 239. člena OZ:** Upnik je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. 3 Pravdni postopke s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS, Jan Zobec, stran 287. 4 Ibidem, stran 289. 5 94. člen OZ nosi naslov: Kdaj je pogodba izpodbojna.