Jedro

V izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, saj je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka. Tudi v primerih, ko nedvomno v izvršilnih postopkih nastopa potrošnik ter ta uveljavlja nepoštene pogodbene pogoje, le-tega ta ne more uveljavljati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice z dne 18. 12. 2017 delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 29. 9. 2017 v 1. točki izreka razveljavilo, kolikor je bila z njim dovoljena izterjava zneska, ki iz naslova glavnice presega 39.667,36 EUR s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 2,5% na mesec od 25. 8. 2017 dalje do plačila in ki iz naslova na dan 24. 8. 2017 obračunanih pogodbenih zamudnih obresti presega znesek v višini 15.009,99 EUR, brezobrestno, ter se v tem delu predlog upnice za izvršbo zavrne, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo (I. točka izreka sklepa), odločilo, da je upnica dolžna dolžnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 538,06 EUR izvršilnih stroškov za sestavo in vložitev vloge z dne 18. 12. 2017 (II. točka izreka sklepa), da dolžnica sama krije svoje stroške vlog z dne 16. 7. 2020 in 1. 9. 2020 (III. točka izreka sklepa) in da je upnica dolžna dolžnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške sestave in vložitve pritožb z dne 15. 3. 2019 in 1. 10. 2019 v skupnem znesku 817,57 EUR, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka roka dalje do plačila (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper zavrnilni del I. točke izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da obrazložitve sodišča ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nekaterih razlogov o odločilnih dejstvih. Dolžnica je večkrat izpostavila, da njena obveznost ni takšna, kot izhaja iz izvršilnega naslova v tej zadevi, saj ta vsebuje dogovor o oderuških obrestih, ki je ničen. Sodišče formalistično trdi, da tak ugovor ni pravno relevantnen v izvršilnem postopku, vendar pa so ugovorni razlogi določeni eksemplifikativno in ne taksativno. Treba je ločiti položaj, kadar je izvršilni naslov pravni posel v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki ni bil predmet pravnomočne presoje pristojnega sodišča (ki izvršuje nalogo varuha ustavnosti in zakonitosti), ali kadar je izvršilni naslov pravnomočna in izvršljiva sodna odločba. Dolžnica je prava neuka in ekonomsko šibkejša fizična oseba (potrošnica), upnik pa je pravna oseba in je nastala asimetrija informacij, podobna tisti, ki je imanentna področju prava varstva potrošnikov. Zato je treba aplicirati podobna pravila in zavzeti nov omiljen pristop k načelu formalne legalitete ter izvršilno sodišče mora presojati kršitev materialnopravnega zakonskega določila. Sklicuje se na sklep VSM I Ip 877/2020. Sodišče bi moralo presoditi, ali je katero od pogodbenih določil nično, ker tega ni storilo, pa je odločilo očitno samovoljno. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obračunom predmetne terjatve, ki ga je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pripravil izvršitelj, poleg tega se ni vsebinsko opredelilo do navedb dolžnice s tem v zvezi, saj dopis sodišča z dne 30. 7. 2020, zoper katerega dolžnica nima pravnega sredstva, ne more in ne sme nadomestiti pojasnil v obrazložitvi sodne odločbe. Dolžnica je tudi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem izvršitelja, čemur sodišče brez vsebinskega pojasnila ni ugodilo. Dolžnici ni jasno, zakaj njegov obračun ni vsaj enakopraven ali celo pomembnejši od obračuna OPP. Razlog za neupoštevanje plačila 15.600,00 EUR naj bi bil domnevno v pomanjkljivi trditveni podlagi dolžnice, vendar je takšno stališče zmotno in preuranjeno in v nasprotju s 3. členom ZIZ. Sodišče bi moralo samoiniciativno podrobneje raziskati ali pridobiti listine v zvezi z zadržano varščino, še posebej glede na dejstvo, da je dolžnica navedla, da ji ni poznano, kakšen denarni znesek je iz zneska zadržane varščine prejel upnik. Omenjeno bi sodišče moralo razumeti kot dokazni predlog, ker tega ni storilo, pa je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno ter gre hkrati za kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je o ugovoru dolžnice po izteku roka odločalo tretjič in ob tem upoštevalo plačila na račun iste terjatve, ki se je izterjevala tudi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Organizaciji za plačilni promet je odredilo opravo obračuna terjatve in vračunanje vseh upoštevnih delnih plačil terjatve. Ob tem po stališču sodišča prve stopnje ni mogoče slediti dolžničinim trditvam, da so v izvršilnem naslovu, t.j. neposredno izvršljivem notarskem zapisu, dogovorjene domnevno oderuške in s tem nične zamudne obresti. Sodišče prve stopnje je sledilo obračunu organizacije za plačilni promet ter ugovoru dolžnice po izteku roka delno ugodilo, v preostalem pa ga je zavrnilo. Odločitev je pravilna.

6. Drži sicer pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, vendar zgolj zaradi tega še ni pravilno stališče, da o ničnosti pogodbenega določila glede pogodbenih obresti odloča izvršilno sodišče kot o ugovornem razlogu, posledica česar naj bi bila (delna) ustavitev izvršbe ali celo (delna) zavrnitev predloga za izvršbo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova oziroma ugotavljanju ničnosti pogodbenega določila. Izvršilno sodišče namreč po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti v delu terjatve trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (tako sklep VSL I Ip 1081/2019 z dne 3. 7. 2019).

7. Stališče, da v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, je posledica dejstva, da je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku (1. člen ZIZ), in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka. Tudi zakonodajna ureditev loči postopek nastanka izvršilnega naslova in njegovega izvrševanja, pri čemer v zvezi z notarskimi zapisi postopek nastanka izvršilnega naslova določa Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN). Ta v 4. členu določa, da je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti in trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom sicer ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prim. tretji odstavek 3. člena ZPP), pri čemer predhoden preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi in moralo pri sklepanju pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravi že notar kot oseba javnega zaupanja, vešča pravne stroke. V skladu z določbo 23. člena ZN notar namreč ne sme sestaviti notarskega zapisa, vključno z izjavo o neposredni izvršljivosti, o poslih, ki so po zakonu nedopustni.

8. Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično (analogno razveljavitvi poravnave ali izreku le-te za nično). Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo torej predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku (tako sklep VSL I Ip 1561/2018 po sklepu VSL II Ip 2629/2017). Temu pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla (oziroma neveljavnost pogodbenega določila) iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.1

9. Tudi v primerih, ko nedvomno v izvršilnih postopkih nastopa potrošnik ter ta uveljavlja nepoštene pogodbene pogoje, le-tega ta ne more uveljavljati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi (primerjaj citirana sklepa ter sklep VSL II Ip 2195/2019), zato se višje sodišče do tega, ali je dolžnica potrošnica, ne opredeljuje. Navedeno za odločitev v tej pritožbeni zadevi po povedanem namreč ni pravno pomembno. Stališče VSM v zadevi I Ip 877/2020 niti ne predstavlja ustaljene sodne prakse niti ne predstavlja formalnega pravnega vira, na katerega bi bilo sodišče prve stopnje ali višje sodišče vezano. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno obrazložilo, da so v izvršilnem postopku pravno nepomembne vse navedbe dolžnice podane v smeri ničnosti domnevno oderuških obresti ter se sodišče posledično do teh navedb ni posebej opredeljevalo (14. točka obrazložitve) ter prvo sodišče posledično glede na zgornjo obrazložitev v tem sklepu ni zagrešilo kršitve po 14. točki oziroma 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Več kot to namreč sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obrazložiti oziroma se ni bilo dolžno vsebinsko opredeljevati do dolžničinih navedb, saj te v izvršilnem postopku niso pravno pomembne. Obrazložitev sklepa mora obsegati le razloge v zvezi z pravnorelevantnimi dejstvi.

10. Prav tako ni utemeljen očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zakaj pri obračunu terjatve ni upoštevalo obračuna izvršitelja, podanega v zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah In 73/2014. Sodišče prve stopnje je v 26. točki obrazložitve namreč pojasnilo, da je dolžnica že sama navedla, da je izvršitelj pri svojem obračunu upošteval le zakonske zamudne obresti in ne obresti, kot so te določene v izvršilnem naslovu, kar pa po ugotovitvah sodišča ni ustrezno in je bilo dolžnici že pojasnjeno, da z ugovorom ničnosti v izvršilnem postopku zaradi načela formalne legalitete ne more uspeti. Ne drži torej, da se je o navedenem sodišče prve stopnje opredelilo (zgolj) v dopisu z dne 30. 7. 2020. V zvezi z obračunom izvršitelja pa sodišče prve stopnje dejanskega stanja niti ni bilo dolžno ugotavljati, ker niti ni predmet tega postopka.

11. Res je sodišče prve stopnje v 37. točki obrazložitve precej na splošno pojasnilo, da zaslišanja ni izvedlo, ker je navedeno ocenilo za nepotrebno, vendar pa ni mogoče slediti stališču, da je zaslišanje izvršitelja glede obračuna terjatve sodišče prve stopnje zavrnilo povsem brez utemeljitve. Zaslišanje izvršitelja je dolžnica predlagala v pripombah z dne 16. 7. 2020 zoper obračun terjatve, ki ga je po odredbi sodišča opravila organizacija za plačilni promet kot strokovna organizacija v smislu tretjega odstavka 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer naj bi se izvršitelj opredelil do obračuna te organizacije za plačilni promet ter v zvezi s stališčem, da je v zvezi s konkretnim izvršilnim naslovom dopustno upoštevati le obresti po zakonski obrestni meri.

12. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takšno zaslišanje izvršitelja v danem izvršilnem postopku nepotrebno oziroma ni primerno, saj dotični izvršitelj v obravnavani izvršilni zadevi ni nastopal niti kot izvrševalec niti mu ni bila poverjena oprava obračuna terjatve (zato ni pristojen za opravo obračuna terjatve v smislu 97. člena ZIZ) ter nasploh nima povezave s konkretnim izvršilnim postopkom. Ravno tako pa ta izvršitelj ni oseba, ki je pristojna za interpretacijo materialnega prava v zvezi s tem, kakšno obrestno mero zamudnih obresti je v danem izvršilnem postopku treba upoštevati, saj o tem odloča sodišče sámo ter je organizaciji za plačilni promet tudi (pravilno) naložilo, na kakšen način naj obračuna preostanek terjatve. Očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

13. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s tem, ali je bil upnik poplačan iz zadržane varščine v zadevi Okrajnega sodišča v Grosupljem In 32/2015. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnica v zvezi z navedenim niti ni podala ustrezne trditvene podlage, saj niti ni navedla, v kolikšnem znesku in kdaj naj bi bil (delen) znesek varščine nakazan upniku, na dolžnici, na kateri je skladno s 53. členom ZIZ breme vložitve obrazloženega ugovora, pa je bilo tako trditveno kot dokazno breme v zvezi z morebitnim delnim plačilom terjatve upnika iz tega naslova.

14. Dolžnica ni podala nobenega opravičljivega razloga, zakaj kot solidarna dolžnica po izvršilnem naslovu iz citirane izvršilne zadeve ne bi mogla pridobiti podatkov o morebitnem delnem poplačilu upnika iz zadržane varščine. Novejši pogledi2 sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem (tako že sklep VSL II Ip 2774/2017).

15. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu jasno obrazložilo, da je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Grosupljem In 32/2015 in ugotovilo, da upnik ni bil niti delno poplačan iz zadržane varščine (12. in 15. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je dejansko stanje tako raziskalo še celo v večji meri, kot je bilo dolžno, ter ne drži, da ga je ugotovilo nepopolno, v čem naj bi ga ugotovilo zmotno, pa pritožba molči (dolžnica niti sedaj ne zatrjuje, da je bil v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje upnik delno poplačan tudi iz zadržane varščine). Po povedanem pa sodišče v zvezi z navedenim tudi ni zagrešilo očitane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo, in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu I. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tem stališčem bo sledila tudi nova ureditev odloga izvršbe po noveli ZIZ-M, ki bo veljala od 27. 3. 2021, in sicer v 3. točki novega drugega odstavka 71. člena ZIZ v zvezi z novim petim odstavkom 74. člena ZIZ. 2 Prim. Dolenc M., Informativni dokaz v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 31-32/2010 in Dolenc M., O vlogi informativnega dokaza v pravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 6-7/2011; sklep VS RS III Ips 14/2010 z dne 20. 12. 2011 in sklep VSL I Cpg 453/2011 z dne 9. 11. 2011.