Jedro

Glede na čas vložitve prošnje (9. 6. 2014) in v spisu izkazanem vabilu za zaslišanje obdolženke (tožnice) dne 26. 6. 2014, je imela tožena stranka na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje, v katerem bi lahko podrobneje presodila dejanske in pravne okoliščine začetega kazenskega preiskovalnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 950/2014 z dne 11. 6. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč prosilke A.A. (stranke z interesom v tem sporu) in ji odobrila izredno brezplačno pravno pomoč zaradi kazenskega postopka Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. Kpd 19925/2014 v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja pri posameznih preiskovalnih dejanj, od 9. 6. 2014 dalje (1. točka izreka). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika B.B. v C. (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilka izpolnjuje finančni pogoj, glede na to, da ima denarno socialno pomoč v mesečnem znesku 265,22 EUR (13. člen v povezavi z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Glede izpolnitve objektivnega pogoja v skladu s 24. členom ZBPP navaja, da je zoper prosilko vložena zahteva Okrožnega državnega tožilstva v Celju za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V nadaljevanju tožena stranka podrobno navaja dejansko stanje tega kaznivega dejanja.

3. Kot razlog izpolnitve pogoja po 24. členu ZBPP navaja, da je treba tekom preiskovalnih dejanj predvsem raziskati, ali je prosilka ob sklenitvi dogovora za obnovo stanovanja (dolg 6.093,20 EUR) imela goljufiv namen. Iz predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj izhaja, da bo sodišče izvajalo zaslišanje oškodovanca, priče in obeh osumljencev (Č.Č. je osumljen storitve kaznivega dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1). Prosilka bo postavljala vprašanja pričam in oškodovancu. Zanjo je bistveno, da s pomočjo zagovornika izpostavi in pojasni tista relevantna dejstva, ki pomembno vplivajo na nadaljnje postopke tožilstva. Glede na njen socialnoekonomski položaj je pričakovani izid zadeve zanjo življenjskega pomena in vpliva na njen osebni in socialnoekonomski položaj.

4. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja vse tri tožbene razloge, to je nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je po vpogledu v spis tožene stranke ugotovila, da se tam nahaja vabilo obdolženki (prosilki) za dan 26. 6. 2014 in zahteva ODT v Celju za opravo posameznih preiskovalnih dejanj z dne 12. 5. 2014, številka Kt 5246/2013. Razlaga, da tožena stranka splošne navedbe v obrazložitvi ni utemeljila s konkretnim primerom. Po 24. členu ZBPP je treba presojati obstoj dveh pravnih podlag: verjetnost izgleda za uspeh ter razumnost. Tožena stranka ni analizirala zadeve iz dejanskega in pravnega stališča. Prošnje prosilka ni z ničemer utemeljila, tožena stranka je ni pozvala na dopolnitev ali si sama pridobila podatke iz kazenskega spisa. Gre za posplošena načela, ki jih navaja tožena stranka. Ne upoštevajo se okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

5. Namen ZBPP je v tem, da se omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti (1. člen). V tem primeru se prosilka favorizira v odnosu do vseh ostalih, pri katerih se upravičenost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja glede na okoliščine v konkretnem postopku. Opozarja na določbe 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa upravičenost do zagovornika, kar v tem primeru ni presojeno. Kazenski postopek sam ne predstavlja posega v temeljne svoboščine in pravice, velja načelo nedolžnosti vse do pravnomočne obsodilne sodbe. Razlaga, ki jo daje tožena stranka pomeni, da je vsak, ki je obdolženec v kazenskem postopku upravičen do brezplačne pravne pomoči. Takšno stališče je v nasprotju z ZBPP, ustavnimi načeli in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (točka c tretji odstavek 6. člena), ki zagotavlja med drugim tistemu, ki je obdolžen kaznivega dejanja minimalno pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, pod pogojem, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. Tožena stranka je tožnici kot prosilki za dodelitev brezplačne pravne pomoči dodelila izredno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pri posameznih preiskovalnih dejanjih. ZBPP določa v prvem odstavku 36. člena, kdaj pristojni Organ za BPP dodeli nujno (ne izredno kot navaja tožena stranka) brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta ne navaja niti pravne podlage, niti okoliščin, ki bi narekovale takšno odločitev. Tudi sicer je po presoji sodišča, glede na čas vložitve prošnje (9. 6. 2014) in v spisu izkazanem vabilu za zaslišanje obdolženke (tožnice) dne 26. 6. 2014, dovolj dolgo časovno obdobje, v katerem bi lahko tožena stranka, kot pravilno ugotavlja tožeča stranka v tožbenih ugovorih, podrobneje presodila dejanske in pravne okoliščine začetega kazenskega preiskovalnega postopka.

10. Po določbah 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi pogoji in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek in se ga udeleževati. Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi v primeru, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

11. Tožena stranka v spornem primeru dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljuje zgolj z okoliščinami, ki so splošne za vsak kazenski postopek (navaja iskanje okoliščin, na podlagi katerih se državni tožilec odloči za vložitev obtožnega akta, ugotavljanje obstoja goljufivega namena, zaslišanje prič), kar pa ne zadostuje za presojo o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči. 12. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da niso dovolj definirane okoliščine, ki opredeljujejo uporabo prvega odstavka 24. člena ZBPP, da se namreč upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč. Gre za verjetnost izgleda za uspeh oziroma za razumnost, ki pa v odnosu do konkretnega kaznivega dejanja ni bil presojen. Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. To pomeni, da ob upoštevanju dejstva, da so z uveljavitvijo ZBPP-B prenehale veljati določbe, ki se nanašajo na zagotovitev zagovornika osumljenemu oziroma obdolženemu, ki si glede na gmotne razmere sam ne more zagotoviti zagovornika, tožena stranka ni presodila ali je tožnica upravičena do zagovornika izven pogojev, ki jih za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 70. člen ZKP. Kot opozarja tožeča stranka v tožbenih ugovorih, je treba presojati okoliščine v vsakem primeru posebej ter izhajati iz osumljenčeve (obdolženčeve) osebnosti, teže kaznivega dejanja, zahtevnosti zadeve iz dejanskega in pravnega vidika in okoliščin, ki kažejo na to, da bi lahko tožnica dobila strokovno obrambo zgolj z zagovornikom.

13. Tožena stranka v postopku dodeljevanja brezplačne pravne pomoči ni presodila, ali dejstva glede na osebnost same obdolženke, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še zlasti ob upoštevanju 3. člena ZKP, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

14. Utemeljen je tožbeni ugovor, da v tem kazenskem postopku ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da prosilka sama ne bi razumela česa je obdolžena in ne bi mogla podati svojega zagovora. Že v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, je Okrožno državno tožilstvo navedlo vrsto dokaznih predlogov, ki jih bo sodišče izvajalo v kazenskem postopku, prav tako je temelj zakonitega kazenskega postopka tudi v tem, da obdolženec lahko v njem vlaga dokazna sredstva v svojo obrambo.

15. Utemeljen je nadaljnji tožbeni ugovor, da bi razlaga, kot izhaja iz izpodbijane odločbe pomenila, da bi bil vsak, ki je udeležen kot osumljenec - obdolženec v kazenskem postopku, upravičen do brezplačne pravne pomoči in da je takšna razlaga v nasprotju z ZBPP, ustavnimi načeli, kot tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (točka c tretji odstavek 6. člena), ki pa posebej poudarja dodelitev zagovornika, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

16. Glede na navedeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.