Jedro

Tožeča stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na Upravno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Tak predlog je prepozen in se kot tak zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je Upravno sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Ministrstva za zdravje št. 1600-25/2017-5 z dne 17. 7. 2017, zavrglo razširitev tožbe z 17. 12. 2018, zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 17. 12. 2018 in odločilo o stroških postopka. Zoper navedeno sodbo (I. točko izreka) sodišča prve stopnje je tožeča stranka 31. 1. 2019 pri Upravnem sodišču vložila revizijo. Z vlogo z dne 4. 2. 2019, naslovljeno na Upravno sodišče, in vloženo pri njem, je revizijo umaknila, obenem pa vložila predlog za dopustitev revizije.

2. Upravno sodišče je navedeni predlog 7. 2. 2019 odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču, ki ga je prejelo 12. 2. 2019. 3. Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

4. Po prvem in drugem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču. 5. V obravnavani zadevi je tožnica sodbo Upravnega sodišča prejela 3. 1. 2019. Na zadnji dan zakonskega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije, v ponedeljek 4. 2. 2019, pa je vložila predlog za dopustitev revizije pri Upravnem sodišču. Pristojno Vrhovno sodišče je njen predlog prejelo šele 12. 2. 2019, torej po izteku zakonskega tridesetdnevnega roka za vložitev predloga.

6. Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (kakršen je obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

7. Ker je predlog za dopustitev revizije vložil odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.1 Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč od vložnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.

8. Vrhovno sodišče je prepozen predlog za dopustitev revizije zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 38/2016 z dne 29. 2. 2016, X Ips 7/2013 z dne 15. 1. 2013, X Ips 207/2017 z dne 13. 6. 2017 in X DoR 194/2018 z dne 23. 1. 2019.