Up-47/99

10. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 10. julija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 192/98 z dne 13. 10. 1998 se:

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper zgoraj navedeno sodbo, s katero je bila ena oseba oproščena obtožbe, da je storila kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ). Obtožbo je pritožnica vložila kot zasebna tožilka. Z izpodbijano sodbo je bilo pritožnici naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka, pri čemer je bila povprečnina odmerjena na 70 000 SIT.

2.Pritožnica v zvezi z oprostilno sodbo zatrjuje kršitev pravice enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do poštenega sojenja po prvem odstavku 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). V zvezi z izpodbijanim izrekom o stroških pritožnica navaja, da je sodišče določilo višino povprečnine, ne da bi ugotavljalo njeno premoženjsko stanje. Predlaga, naj Ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo in nato v celoti odpravi izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča ter glede na možnost absolutnega zastaranja kazenskega pregona odloči o sporni pravici oziroma svoboščini.

B. - I.

3.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-168/98.

B. - II.

5.Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je z njim odločeno o obveznosti pritožnice.

6.Pritožnica smiselno zatrjuje nepravilno uporabo Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) pri odločitvi o stroških kazenskega postopka, konkretno pri odmeri povprečnine. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo v postopku odločanja o stroških kazenskega postopka pravilno uporabljeno pravo. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče torej lahko presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Odločitev tudi ni tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, zato z njo tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave.

7.Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je glede prve alinee izreka dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk

Pritrdilno ločeno mnenje dr. sodnika Ribičiča

dr. Ciril RibičičV odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.