Jedro

Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.

Izrek

I. Tožba se v delu, v katerem izpodbija 3. alineo I. točke izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-1/2008-24 z dne 13. 4. 2011 v zvezi s 4. alineo 4. točke izreka delne odločbe o razlastitvi Upravne enote Šmarje pri Jelšah, št. 352-68/2007-120 z dne 21. 12. 2010, zavrže. II. V ostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z delno odločbo o razlastitvi št. 352-68/2007-120 z dne 21. 12. 2010 je Upravna enota Šmarje pri Jelšah odločila, da je za uvedbo postopka razlastitve za nepremičnine s parc. št. 590/2, 592/3, 597/2, 597/4, 597/5 in 590/5, vse vpisane v vložku št. 294 k. o. ..., pri katerih je vknjižena lastninska pravica na A., javna korist v celoti izkazana. Za dosego javne koristi je razlastitev nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Postopek razlastitve se vodi na zahtevo Republike Slovenije zaradi gradnje Mednarodnega mejnega prehoda Dobovec (1. točka izreka). V korist Republike Slovenije se v celoti razlasti zgoraj navedene nepremičnine (2. točka izreka). Republika Slovenija pridobi lastninsko pravico in posest na nepremičninah iz 2. točke izreka te odločbe z vročitvijo odločbe (3. točka izreka). S 4. točko izreka je bilo odločeno, da stvarne in druge pravice na razlaščenih nepremičninah iz 2. točke izreka te odločbe ugasnejo in sicer: - stavbna pravica v korist A. d.o.o. (Dn. št. 1254/2007), - stvarna služnost v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 16/5 (Dn. št. 2028/2007), - odkupna pravica v korist C. d.o.o., Maribor (Dn. št. 2029/2007) in - odkupna pravica v korist B.B. (Dn. št. 2030/2007).

S 5. točko izreka je bilo odločeno, da zemljiškoknjižni dolgovi na razlaščenih nepremičninah iz 2. točke izreka te odločbe ugasnejo in sicer: - zemljiškoknjižni dolg za nominalni znesek 560.876,00 EUR in zemljiškoknjižni dolg za nominalni znesek 219.430,00 EUR, oba v korist vsakokratnega imetnika zemljiškoknjižnega pisma: - zemljiškoknjižni dolgovi vknjiženi pod Dn. št. 1253/2007 v korist vsakokratnega imetnika zemljiškoknjižnega pisma in sicer: - šest zemljiških dolgov na parc. št. 592/3 k. o. ..., vsak za znesek 4.500,00 EUR, - šest zemljiških dolgov na parc. št. 597/2 k. o. ..., vsak od njih za znesek 46.200,00 EUR, - šest zemljiških dolgov na parc.št. 597/4 k. o. ..., vsak od njih za znesek 55.300,00 EUR, - šest zemljiških dolgov na parc. št. 597/5 k. o. ..., vsak od njih za znesek 2.100,00 EUR, - šest zemljiških dolgov na parc.š t. 590/2 k.o. ..., vsak od njih za znesek 48.800,00 EUR, - šest zemljiških dolgov na parc. št. 590/5 k. o. ..., vsak od njih za znesek 23.450,00EUR.

Zahteva razlastitvene upravičenke, da se z izbrisom zemljiških dolgov iz točke 5 izreka te odločbe omeji subsidiarna odgovornost Republike Slovenije do višine vrednosti razlaščenih nepremičnin se zavrne kot neutemeljena (6. točka izreka). Odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine iz točke 2 ter odvzete stvarne in druge pravice iz točk 4. in 5. izreka te odločbe stranki uveljavljata pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku (7. točka izreka). Spremembo zemljiškoknjižnega stanja iz točk 3., 4. in 5. izreka te odločbe opravi zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah po vročitvi odločbe (8. točka izreka). Z 9. točko izreka je bilo odločeno, da bo o ugasnitvi oziroma izbrisu stvarnega bremena v korist B.B.(Dn. št. 2107/2007) ter stvarnega bremena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče parcele št. 16/5 k. o. ... (Dn. št. 2106/2007), ki sta vknjižena na razlaščenih nepremičninah iz točke 2. izreka te odločbe, odločeno na predlog razlastitvene upravičenke z dopolnilno odločbo. Prav tako bo na predlog razlastitvene upravičenke z dopolnilno odločbo odločeno tudi o izbrisu pravic in bremen, katerih vpis je pri vl. št. 294 k. o. ... predlagan pod v drugem odstavku 9. točke izreka navedenimi dnevnimi številkami. Posebni stroški postopka niso nastali in niso bili priglašeni (10. točka izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (11. točka izreka).

Zoper navedeno odločbo se je v celoti pritožila družba A. d.o.o., zoper drugo, tretjo in četrto alineo 4. točke izreka odločbe pa sta se pritožila tudi družba C. d.o.o. in B.B. osebno. Na podlagi njunih pritožb je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35020-1/2008-24 z dne 13. 4. 2011 odločilo, da se 4. točka izreka prvostopne odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na stvarne služnosti (to je v 2. alinei) in se v tem delu vrne v ponovni postopek in odločanje organu prve stopnje, v ostalem, to je glede 1., 3. in 4. alinee pa se nadomesti z besedilom, ki glasi, da z dnem vročitve odločbe ugasnejo stavbne pravice, ki so v korist družbe A. d.o.o. ustanovljene pri parcelah št. 590/2, 592/3, 597/2, 597/4, 597/5 in 590/5, vse k. o. ..., odkupne pravice, ki so v korist iste družbe ustanovljene pri istih parcelah in odkupne pravice, ki so v korist B.B. ustanovljene pri istih parcelah (I. točka izreka). Drugostopni organ je namreč ugotovil, da je bilo stavbnih in odkupnih pravic v korist tožečih strank in B.B. na razlaščenih nepremičninah več in ne le po ena, kot izhaja iz izreka prvostopne odločbe. V ostalem delu se pritožbe zavrnejo (II. točka izreka), stroškov postopka ni (III. točka izreka).

Tožbo sta zoper zgoraj navedeni odločbi v celoti vložili tožeči stranki A. d.o.o. in C. d.o.o.. Tožbo vlagata zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sklicujeta pa se tudi na kršitev ustavnih pravic. Slednjo ob-razlagata z nedopustnostjo razlastitve, ker je prvotožeča stranka razlastitvenemu upravičencu ponujala ustanovitev stavbne pravice namesto razlastitve. Zatrjujeta, da ugasnitev zemljiških dolgov z odločbo upravnega organa ni dopustna in tudi ni možna. Ugasnitev obligacijskih stvarnih pravic iz zemljiške knjige ni nujna in tudi ni sorazmerna s posegom v zasebno lastnino. Zemljiški dolg ne nastane zgolj z vpisom v zemljiško knjigo, kot to velja za druge stvarne pravice, ampak z izročitvijo zemljiških pisem. Enako velja pri njegovi ugasnitvi. Po zatrjevanju tožečih strank zemljiški dolg ne more ugasniti z izbrisom iz zemljiške knjige brez predhodne predložitve zemljiškega pisma sodišču. Ugasnitve zemljiških dolgov ni mogoče enačiti z ugasnitvijo drugih stvarnih pravic po 108. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Zatrjujeta, da sodna praksa tega do sedaj ni dovoljevala. Pri tem se sklicujeta na postopek razlastitve pred Okrajnim sodiščem v Brežicah. Tudi glede ugasnitve odkupne pravice tožnika zatrjujeta, da ta v ničemer ne ovira izvrševanja javne koristi in je zato tudi ta ugasnitev nedopustna. Zatrjujeta, da vknjižena odkupna pravica razlastitvene upravičenke ne more ovirati. Neupravičene so tudi zahteve po ugasnitvi ostalih stvarnih in obligacijskih pravic, ki nimajo na javni interes nobenega vpliva. Zatrjujeta, da nista podani ne nujnost tega izbrisa in ne sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Predlagata, da sodišče tožbo odpravi.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi in predlagala, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tekom postopka sta tožnika svojo tožbo umaknila glede 1., 2., 6., 9., 10. in 11. točke izreka prvostopne odločbe in III. točke izreka drugostopne odločbe. Sodišče je zato s sklepom št. II U 245/2011-19 z dne 2. 3. 2012 v tem delu postopek ustavilo. Tožeča stranka pa vztraja še pri tožbi zoper 4. točko (razen glede 2. alinee 4. točke prvostopne odločbe, ki je bila z drugostopno odločbo odpravljena in v tem delu vrnjena v ponoven postopek, zato se tožba na ta del prvostopne odločitve ne nanaša) - v zvezi s 1. do 3. alineo I. točke izreka drugostopne odločbe, 5. točko ter 3., 7. in 8. točka izreka prvostopne odločbe, tožeča stranka pa je pri tožbi vztrajala tudi glede I. točke izreka drugostopne odločbe (razen v delu, ki se nanaša na stvarne služnosti) in II. točke izreka te odločbe. V nadaljevanju se zato sodišče s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločitve o razlastitvi predmetnih nepremičnin ni ukvarjalo.

Glede 3. alinee I. točke izreka drugostopne odločbe v zvezi s 4. alineo 4. točke izreka prvostopne odločbe se tožba zavrže. S 3. alineo I. točke izreka drugostopne odločbe v zvezi s 4. alineo 4. točke izreka drugostopne odločbe je bilo odločeno o tem, da odkupne pravice v korist B.B., ustanovljene na parcelah, ki so predmet razlastitve, ugasnejo. Odkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik nepremičnine s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (peti odstavek 38. člena Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ). V obravnavanem primeru gre za odkupno pravico v korist B.B.. B.B. osebno tožbe v upravnem sporu ni vložil. Tožeči stranki A. d.o.o. in C. d.o.o. nimata pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o ugasnitvi odkupnih pravic v korist druge osebe. Ker tožnika v tem delu s svojo tožbo ne varujeta svojega pravnega položaja, je sodišče v tem delu na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrglo.

V ostalem delu se tožba zavrne.

Po presoji sodišča je v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: S 1. alineo I. točke izreka drugostopne odločbe v zvezi s 1. alineo 4. točke izreka prvostopne odločbe je bilo odločeno, da ugasnejo stavbne pravice na razlaščenih nepremičninah v korist A. d.o.o. (Dn. št. 1254/2007). Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena SPZ). Imetnik stavbne pravice ima torej pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. V konkretnem primeru gre za razlastitev zgoraj navedenih zemljišč zaradi gradnje mejnega prehoda. Postopek razlastitve je stekel na podlagi Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih (v nadaljevanju ZDVGOMP). Javna korist za izgradnjo mednarodnega mejnega prehoda je izkazana z Uredbo o določitvi ureditvenega območja Mednarodnega mejnega prehoda Dobovec. V odločbi o razlastitvi je treba navesti ali stvarne pravice na nepremični in pravice iz najemne oziroma kupne pogodbe ugasnejo (prvi odstavek 108. člena ZUreP-1). Pravice pa ugasnejo samo, če predlagatelj razlastitve to posebej zahteva. V tem primeru upravni organ ugotovi, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo (tretji odstavek 108. člena ZUreP-1).

Sodišče se strinja z zaključkom prvostopnega in drugostopnega organa, da bi bil obstoj stavbne pravice, kolikor z izpodbijano odločbo ne bi bilo odločeno, da ta ugasne, v neskladju z razlastitvenim namenom. V nasprotju z razlastitvenim namenom bi namreč bilo, če bi imel imetnik stavbne pravice pravico na nepremičninah razlastitvenega upravičenca (ali pod njimi) zgraditi ali kot lastnik imeti ali upravljati stavbo, ki bi bila v njegovi lasti. Tudi po presoji sodišča sta upravna organa pravilno ugotovila, da je ugasnitev stavbne pravice nujno potrebna, da se doseže razlastitveni namen. Ugasnitev stavbne pravice je tudi sorazmerna z javno koristjo razlastitvenega namena.

Z 2. alineo I. točke izreka drugostopne odločbe v zvezi s 3. alineo 4. točke prvostopne odločbe je bilo odločeno, da na razlaščenih nepremičninah ugasnejo odkupne pravice v korist C. d.o.o. (Dn. št. 2029/2007). Sodišče se strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da je na podlagi 108. člena ZUreP-1 mogoče odločati tudi o ugasnitvi odkupne pravice ob analogni uporabi tega člena. Ta sicer govori o ugasnitvi stvarnih pravic na nepremičnini in o ugasnitvi pravic iz najemne oziroma kupne pogodbe, sodišče pa zaključuje, da je na tej podlagi mogoče odločiti tudi o ugasnitvi sicer obligacijske odkupne pravice, ki je urejena v petem odstavku 38. člena SPZ. Odkupna pravica nastane, če se lastnik s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar. Odkupna pravica daje torej imetniku takšne pravice zelo močan položaj glede določene nepremičnine, saj lahko ta kadarkoli izjavi, da želi stvar odkupiti. V posledici takšne upravičenčeve izjave mora zavezanec stvar oziroma lastnino prenesti na upravičenca, ta pa mu mora plačati vnaprej dogovorjeno kupnino. Kot navaja tudi Komentar Stvarnopravnega zakonika (GV Založba, Ljubljana 2004) je zaradi tega zavezanec v izjemno neprijetnem položaju kljub temu, da je lastnik stvari, saj mora nenehno računati s tem, da bo upravičenec odkupno pravico realiziral. Obstoj odkupne pravice bi bil torej prav tako nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše pravilna. Takšna odločitev pa je tudi sorazmerna z javno koristjo.

S 5. točko izreka prvostopne odločbe je prvostopni organ odločil, da ugasnejo zemljiškoknjižni dolgovi pod Dn. št. 2872/2005 in 1253/2007 v korist vsakokratnega imetnika zemljiškoknjižnega pisma za v izreku navedene zneske. Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugim upniki s slabšim vrstnim redom (prvi odstavek 192. člena SPZ). Zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma. Enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa (prvi odstavek 195. člena SPZ). Trditev tožeče stranke je, da prav iz tega razloga ugasnitev zemljiškega dolga ob razlastitvi ni dopustna. Pri tem se sklicuje na 200. člen SPZ, ki določa, da zemljiški dolg preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, izbris pa se lahko opravi samo ob predložitvi zemljiškega pisma. Vendar pa po presoji sodišča to velja, kadar se izbris opravi po volji lastnika obremenjene nepremičnine. Le-ta je namreč upravičeni predlagatelj izbrisa iz zemljiške knjige (glej tudi Komentar Stvarnopravnega zakonika). Zemljiški dolg, ki je, kot izhaja iz 2. člena SPZ, stvarna pravica, pa lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo. Tudi sodišče se strinja z upravnima organoma, da je v javnem interesu, da razlastitvena upravičenka dobi v last neobremenjene nepremičnine, zaradi česar je ugasnitev zemljiških dolgov nujno potrebna. Razlastitveni upravičenec pa prevzame subsidiarno odgovornost za terjatve (peti odstavek 108. člena ZUreP-1).

Tožnika s tožbo izpodbijata tudi 3. točko izreka prvostopne odločbe, po kateri pridobi Republika Slovenija lastninsko pravico in posest na razlaščenih nepremičninah z vročitvijo odločbe. Zatrjuje namreč, da je Republika Slovenija lahko lastninsko pravico pridobila šele z dokončnostjo prvostopne delne odločbe in ne že z njeno vročitvijo. Predmetni postopek je stekel na podlagi ZDVGOMP, ki je tretjem odstavku 21. člena določal, da predmetni postopek teče prednostno na podlagi 104. člena ZUreP-1. Ta pa določa, da v primerih nujnih postopkov pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti (prvi odstavek 104. člena ZUreP-1). Iz navedenega sledi, da razlastitveni upravičenec pridobi lastninsko pravico in posest na razlaščenih nepremičninah z vročitvijo odločbe in je torej po presoji sodišča tudi v tem delu izpodbijana odločitev pravilna.

Po zgoraj obrazloženem sodišče zaključuje, da je tožba neutemeljena tudi v delu, v katerem napada 7. in 8. točko izreka prvostopne odločbe. Ker stranke v razlastitvenem postopku niso dosegle sporazuma o odškodnini za razlaščene nepremičnine in ugasle stvarne in druge pravice, je odločitev, da bo o tem odločeno v nepravdnem postopku, pravilna (tretji odstavek 104. člena ZUreP-1). Prav tako je pravilna tudi odločitev, da se spremembe zemljiškoknjižnega stanja opravijo v zemljiški knjigi.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.