Jedro

Postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki.

Sodišče je sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova sta razvidna iz Odločbe Upravne enote, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote.

Ob dejstvu, da je dolžnica fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep: - v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu dolžnice z dne 20. 10. 2022 ugodi in se razveljavita potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 in sklepa z dne 14. 12. 2021, - v izpodbijanem naložitvenem delu II. točke izreka pa spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na dolžničin predlog.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžnici pa je dolžan v roku 8. dni povrniti 3.629,99 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice z dne 20. 10. 2022 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 in sklepa z dne 14. 12. 2021 (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da je dolžnica dolžna upniku v roku 8. dni povrniti 1.119,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve tega sklepa dalje do plačila, višji upnikov zahtevek z dne 29. 12. 2022 pa je zavrnilo (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. in del II. točke izreka sklepa, kolikor so ji v plačilo naloženi upnikovi stroški, se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 in sklepa z dne 14. 12. 2021 razveljavi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog zoper dolžnico 11. 6. 2021 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Sklep o izvršbi je dolžnici poskušalo vročiti na naslov Cesta 1, Urugvaj, ki ga je kot dolžničinega v predlogu za izvršbo navedel upnik. Pisanje se je vrnilo k sodišču kot nevročeno skupaj z dopisom oskrbnice stavbe A. A., v katerem je pojasnila, da se dolžnica trenutno ne nahaja na tem naslovu zaradi zdravljenja. Hkrati je 21. 9. 2021 na sodišče prispela tudi elektronska pošta dolžnice, v kateri je pojasnila, da se trenutno ne nahaja v Urugvaju na naslovu, kjer se je opravil poskus vročitve sklepa o izvršbi, temveč na onkološkem zdravljenju v M. Navedla je še, da je pošto prevzela oskrbnica stavbe, kjer dolžnica sicer prebiva, ter pošto po njenem naročilu priporočeno poslala nazaj na sodišče. 7. Sodišče je o navedenem z dopisom z dne 22. 9. 2021 seznanilo upnika in ga pozvalo k navedbi pravilnega dolžničinega naslova. Upnik je 29. 10. 2021 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (rubežem denarne terjatve), dne 9. 12. 2021 pa še predlog za postavitev začasnega zastopnika dolžnici. Dne 14. 12. 2021 je sodišče izdalo sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ter sklep, s katerim je dolžnici postavilo začasnega zastopnika, odvetnika B. B. Začasni zastopnik je po vročitvi pisanj vložil ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 14. 12. 2021, ki ga je sodišče s sklepom z dne 25. 7. 2022 zavrnilo.

8. Dne 19. 10. 2022 je dolžnica po pooblaščenki, odvetnici C. C., vložila ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 11. 6. 2021 ter ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 14. 12. 2021 in predlog za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti teh sklepov (drugi odstavek 42. člena ZIZ). V predlogu za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti je navedla, da nikoli ni prejela navedenih sklepov in predlogov za izvršbo, zato sta klavzuli pravnomočnosti in izvršljivosti nezakoniti. Njen naslov je znan in isti že 29 let, vse od denacionalizacijskega postopka, in sicer tako v Urugvaju kot v Španiji. Navedla je še, da je bilo nezakonito tudi imenovanje začasnega zastopnika, saj sodišče pisanj dolžnici niti ni poskusilo vročiti, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka in kršitev ustavno zajamčenih pravic.

9. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je dolžničin predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 in sklepa z dne 14. 12. 2021 zavrnilo. Obrazložilo je, da vročitev na naslov Cdsta 1, Urugvaj ni bila mogoča, saj dolžnica tam trenutno ni prebivala, ker se je nahajala na neznanem naslovu v Španiji, na onkološkem zdravljenju, zato je sodišče upnika pozvalo, naj sporoči pravilen naslov dolžnika za vročanje, upnik pa je sodišču v vlogi z dne 9. 12. 2021 predlagal postavitev začasnega zastopnika. Sodišče je nadalje pojasnilo pravno podlago in pogoje za postavitev začasnega zastopnika in zaključilo, da so bili v predmetni zadevi ti pogoji izpolnjeni. Posledično je bila vročitev začasnemu zastopniku pravilna, pravilno pa so dana tudi potrdila o pravnomočnosti.

10. Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev napačna.

11. Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika (prvi odstavek 82. člena ZP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po drugem odstavku istega člena ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: 1. če tožena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, 2. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, 3. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, 4. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca, ali 5. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev.

12. Čeprav ZPP tega izrecno ne omenja, je treba upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, za kar gre tudi v obravnavani zadevi. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.1 V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (_ultima ratio_), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).2

13. Iz prej pojasnjenega časovnega sosledja v spisu izhaja, da je sodišče sklep o izvršbi dolžnici poskusilo vročiti le enkrat na naslov Cesta 1, Urugvaj. Ko tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, čeprav je v tistem trenutku po podatkih spisa že razpolagalo z še dvema naslovoma dolžnice v M. (Cesta 2, Španija, in Cesta 3, Španija). Navedena naslova v M. sta razvidna iz Odločbe Upravne enote Kranj št. 000/1993-180 z dne 12. 8. 2020, ki jo je upnik priložil k predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 29. 10. 2021, M. pa je hkrati kraj, za katerega sta dolžnica sama v elektronski pošti in tudi oskrbnica njene stavbe v Urugvaju pojasnili, da predstavlja dolžničino trenutno bivališče. Na navedena naslova dolžnici sodišče pisanj ni niti poskusilo vročiti, prav tako sodišče ni kontaktiralo niti odvetnice C. C., ki je dolžnico na podlagi pooblastila zastopala v postopku izdaje izvršilnega naslova ter tudi v denacionalizacijskem postopku, iz katerega izvira prej navedena odločba Upravne enote Kranj. Na tem mestu višje sodišče še opozarja, da v takem primeru ne bi šlo za ugotavljanje dejanskega bivališča dolžnice, za kar v položaju iz 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede na v izpodbijanem sklepu citirano sodno prakso res ni podlage, temveč le za poskus vročitve pisanj dolžnici na še dva dodatna naslova, s katerima sodišče že razpolaga.

14. Ob dejstvu, da je dolžnica v predmetni zadevi fizična oseba, zoper katero upnik, ki je država, uveljavlja zelo visoko denarno terjatev, tudi tehtanje med pravico upnika do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in med pravico dolžnice do izjavljanja pred sodiščem pokaže, da je v konkretnem primeru prednost oziroma večjo težo dati pravici dolžnice do izjave v postopku. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj in poizvedb, preko katerih bi bilo mogoče pisanja v tem postopku vročiti neposredno dolžnici, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno oziroma za v tistem trenutku za še nepotrebno, vročitev sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 14. 12. 2021 dolžnici preko začasnega zastopnika pa zato ni bila pravilno opravljena. Posledično se za nepravilni izkažeta tudi dani potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti teh dveh sklepov, ki ju je zato treba razveljaviti.

15. Ker je dolžnica v tem pritožbenem postopku uspela doseči spremembo izpodbijane odločitve in ugoditev predlogu za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 ter sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 14. 12. 2021, je posledično treba poseči tudi v odločitev o stroških postopka s tem predlogom. Sodišče prve stopnje je upniku priznalo strošek odgovora na dolžničin predlog, za katerega pa se ob spremembi odločitve izkaže, da za predmetno izvršbo ni bil potreben (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ga mora zato upnik kriti sam.

16. Po pojasnjenem je višje sodišče dolžničini utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da se predlogu dolžnice z dne 20. 10. 2022 ugodi in se razveljavita potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 11. 6. 2021 in sklepa z dne 14. 12. 2021, v izpodbijanem naložitvenem delu II. točke izreka pa spremenilo tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na dolžničin predlog (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnica je s pritožbo uspela, zato ji mora upnik v roku 8. dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 3.629,99 EUR (glede na vrednost spornega predmeta gre za 4.900 točk za sestavo pritožbe po tar. št. 19 v zvezi s 7. točko tar. št. 31 Odvetniške tarife, povečano za 2% materialne stroške za nagrado do 1.000 točk in 1% materialne stroške za preostanek nagrade ter za 22% DDV, vse ob vrednosti točke 0,60 EUR) (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške odgovora na pritožbo upnik krije sam, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, 2005, str. 354 in nasl. 2 Prim. VSL sklep I Cp 1106/2011 z dne 5. 5. 2011, na katerega opozarja že pritožba.