Jedro

Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika. Zaradi kršitve upravnikove obveznosti posredovanja podatkov o neplačnikih upravnik ni pasivno legitimiran za plačilo zadevnih storitev.

Določba tretjega odstavka 68. člena SZ-1 ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 25.9.2017 odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 98616/2016 z dne 3.10.2016 razveljavi v 1. odstavku izreka za glavnico 615,13 EUR in da se postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se omenjeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavi tudi v preostalem delu za znesek 2.584,48 EUR in za zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 838,69 EUR od 21.8.2015 do plačila, od zneska 838,69 EUR od 21.9.2015 do plačila, od zneska 122,00 EUR od 21.8.2015 do plačila, od zneska 122,00 EUR od 21.9.2015 do plačila, od zneska 122,00 EUR od 21.12.2015 do plačila, od zneska 309,20 EUR od 21.8.2015 do plačila, od zneska 231,90 EUR od 21.11.2015 do plačila, od zneska 115,13 EUR od 21.7.2016 do plačila, od zneska 200,00 EUR od 21.6.2016 do plačila, od zenska 200,00 EUR od 21.7.2016 do plačila in od zneska 100,00 EUR od 21.7.2016 do plačila, ter da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi je v 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi za znesek 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2016 dalje do plačila (III. točka izreka), v preostalem delu, t. j. za izvršilne stroške v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2016 dalje do plačila, pa je sklep o izvršbi v 3. odstavku izreka razveljavilo in predlog za povrnitev izvršilnih stroškov v tem delu zavrnilo (IV. točka izreka). Končno je tožeči stranki še naložilo, da je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 168,12 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločbo, in sicer zoper II. in V. točko izreka, je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da njenemu zahtevku v tem delu v celoti ugodi. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi Pogodb o izvajanju nalog in pomoči pri vzdrževanju stavbe v prilogah A18 do A21 spisa (kot tudi na podlagi ostalih listin v spisu) pravilno ugotovilo, da so bile te pogodbe s tožečo stranko sklenjene v imenu in za račun etažnih lastnikov ter da posledično tožena stranka kot upravnik za plačilo vtoževanih obveznosti iz teh pogodb ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek je utemeljeno zavrnilo.

7. V obravnavani zadevi je torej šlo za zakonito zastopanje etažnih lastnikov (5. alineja 4. odstavka 118. člena SPZ). V 71. členu SZ-1 sicer določa, da mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika; če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku 8 delovnih dni posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti. Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi torej šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika.1 V obravnavanem primeru tožeča stranka v dopolnitvi tožbe (451. člen ZPP) niti ni navajala, da bi tožena stranka v zvezi z vtoževanimi računi karkoli prejela od etažnih latnikov, prav tako pa tega tudi ni izrecno trdila v prvi pripravljalni vlogi. Glede na pojasnjeno pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dajala vtisa, da bi kateri od etažnih lastnikov zamujal s plačilom obveznosti po predmetnih pogodbah, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka za svoje prerekane trditve, da je toženo stranko pozvala k predložitvi podatkov iz 2. odstavka 71. člena SZ-1, ni ponudila nobenega dokaza, tudi sicer pa zaradi kršitve navedene upravnikove obveznosti posredovanja podatkov o neplačnikih upravnik ni pasivno legitimiran za plačilo zadevnih storitev.2 V takem primeru bi bil lahko upravnik k večjemu odgovoren za škodo, vendar pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka vtoževane terjatve ne utemeljuje na odškodninski podlagi.

8. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na določbo 3. odstavka 68. člena SZ-1. Navedena določba namreč ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika. Takšna ureditev iz 68. člena SZ-1 ne izhaja.3 Prav tako z zadevnimi pogodbami ni bila kršena prepoved iz 70. člena SZ-1. 9. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke po vpogldu v pogodbo o opravljanju upravniških storitev med toženo stranko in etažnimi lastniki. Pritožbeno sodišče primarno opozarja, da mora tožeča stranka v postopku v sporu majhne vrednosti navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v dopolnitvi tožbe (smiselno 451. člen ZPP), tožeča stranka pa je omenjeni dokazni predlog podala šele v prvi pripravljalni vlogi. Tudi sicer pa pritožbeno sodišče sledi stališču sodišča prve stopnje, da je pri zastopanju v razmerju do tretjih oseb pomembno zgolj to, kar je bilo oziroma je moglo biti zaznavno tretji osebi (3. odstavek 70. člena), pri čemer iz zadevnih pogodb o izvajanju nalog in pomoči pri vzdrževanju stavbe nedvomno izhaja, da je tožena stranka nastopala v imenu in za račun etažnih lastnikov.

10. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v predmetni zadevi moč odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, tožeča stranka pa izvedbe naroka ni (izrecno) zahtevala, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 454. člena ZPP za izdajo odločbe o sporu brez razpisa naroka. Pri tem pritožbeno sodišče le še opozarja, da posamezni dokazni predlog stranke (npr. zaslišanje priče ali zakonitega zastopnika) še ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.4 V pritožbi očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

11. Pritožbene trditve, da tožena stranka ni oporekala obstoju svojega dolga do tožeče stranke, ne držijo. Navedbam, da bi tožeči stranki iz naslova zadevnih pogodb karkoli dolgovala, je tožena stranka izrecno in obrazloženo nasprotovala tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kot tudi odgovoru na dopolnitev tožbe in pripravljalni vlogi z dne 26.1.2017. Očitana protispisnost ni podana, saj je sodišče prve stopnje vse relevantne dokazne listine dosledno povzelo, določila zadevnih pogodb (kot relevantno materialno pravo) pa tudi pravilno interpretiralo. Pritožba pravzaprav preko te postopkovne kršitve, ki kot pojasnjeno ni podana, skuša grajati dokazno oceno in uveljavljati zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP).

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 305/2010 z dne 15.6.2010. 2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1643/2014 z dne 4.2.2015. 3 Enako npr. sodba Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cpg 274/2014 z dne 18.11.2013. 4 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1219/2012 z dne 17.10.2013.