Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbo proti sodbi ima pravico vložiti le stranka postopka, torej oseba, ki ima procesno legitimacijo za pravno sredstvo. Procesna legitimacija je pooblastilo za vodenje konkretne pravde in vložitev pravnega sredstva. Pritožnik ne trdi, da bi bil stranka postopka, nasprotno, ravno zato ker to ni, vlaga pritožbo, s katero skuša doseči popravo sodbe v delu, ki se nanaša na pravilno poimenovanje tožeče stranke.
1. Pritožba se zavrže. 2. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je 10.7.2008 izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo ter ji naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Pri tem je v uvodu kot tožečo stranko navedlo: „T., d. o. o., v stečaju“.
2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila T. d. o. o. Navaja, da je tožeča stranka v sodbi navedena napačno, zaradi česar je 27.1.2012 vložila predlog za popravo sodbe, ki pa je bil pravnomočno zavrnjen (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 455/2012). S prodajo pravne osebe v stečaju je namreč le-ta prenehala biti stečajni dolžnik, zato je stečajna masa T. d. o. o. - v stečaju tista pravna oseba, ki bi morala biti navedena kot tožeča stranka. Predlagala je popravo izpodbijane sodbe tako, da se pravilno navede tožečo stranko in sicer „stečajna masa T. d. o. o. - v stečaju“, podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala njeno zavrženje, glede na to, da jo vlaga neupravičena oseba.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Pritožbo proti sodbi ima pravico vložiti le stranka postopka (333. člen ZPP), torej oseba, ki ima procesno legitimacijo za pravno sredstvo. Procesna legitimacija je pooblastilo za vodenje konkretne pravde in vložitev pravnega sredstva. Pritožnik ne trdi, da bi bil stranka postopka, nasprotno, ravno zato ker to ni, vlaga pritožbo, s katero skuša doseči popravo sodbe v delu, ki se nanaša na pravilno poimenovanje tožeče stranke. Četudi bi pritožnici taka poprava prinesla konkretno in neposredno pravno korist (upoštevajoč pritožbene navedbe o postopku izvršbe za plačilo pravdnih stroškov, ki ga je zoper njo vložila tožena), ji to ne daje procesne legitimacije za pritožbo zoper sodbo s sicer napačno poimenovano tožečo stranko.
6. Ker torej pritožnica ni stranka tega postopka in nima procesnega upravičenja za vložitev pritožbe zoper sodbo, je višje sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, saj pritožnica s pritožbo ni uspela, zaradi česar sama nosi pritožbene stroške.