Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan dne 21. 5. 2009. Zoper sklep o ugovoru se je dolžnica pravočasno pritožila. V laični pritožbi navaja, da sklep zavrača v celoti, kakor tudi zahtevek dedičev. Vsi dediči za pokojno mamo so izplačani, kot je bilo dogovorjeno na zapuščinski obravnavi. Kljub temu, da so dediči vedeli, da je bila kmetija pokojne mame močno zadolžena, so se po izplačilu nujnih deležev začeli posamezniki tožiti. Odplačilo vseh dolgov je v dogovoru z očetom G. A. prevzel S. A. in po odplačilu dolgov vložil še večjo vsoto denarja v razvoj kmetije, s čimer je poleg lastnega dela rešil kmetijo finančnih in razvojnih težav. O tem je bilo na zapuščinski obravnavi zamolčano. Ker je S. A. zaradi poškodbe postal trajni invalid, mora dolžnica kot prevzemnica G. kmetije poleg vseh težav na kmetiji skrbeti še zanj. Dolžnica nazadnje navaja, da naj vsi dediči, ki so dobili nujne deleže in jo sedaj izsiljujejo za še več, prevzamejo in vrnejo zadolžitve kmetije ter se obvežejo, da bodo plačevali vsak mesec procente invalidni osebi, ki je to postala zaradi dela na kmetiji v času, ko je še oče bil gospodar in lastnik kmetije.
Upniki na pritožbo niso odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnica v pritožbi navaja dejstva, ki jih v ugovoru ni zatrjevala in torej širi ugovorne navedbe, sicer pa dejanskih ugotovitev v sklepu o ugovoru ne izpodbija. Ker sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje, dejstev, navedenih v obravnavani pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj dolžnica ni izkazala zahtevanega pogoja (337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožnica tudi ni navedla, iz katerih dopustnih pritožbenih razlogov se pritožuje, zato je sodišče druge stopnje opravilo uraden preizkus izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) .
Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, obrazložen. To pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze za svoje trditve, sicer se šteje, da ugovor ni obrazložen in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je z navajanji v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino ugovora, v katerem dolžnica zgolj navaja, da se je zoper odločitev Višjega sodišča v Celju pritožila na Vrhovno sodišče in nato po prejemu zavrženega ugovora še prosila Ustavno sodišče RS, da poda svoje mnenje, katero pa ji še ni odgovorilo, pravilno presodilo, da dolžnica v ugovoru ni navedla dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ni predložila dokazov, zato je utemeljeno zaključilo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen. Dolžničin ugovor je zato utemeljeno, v skladu z določbo 58. člena ZIZ zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je moralo zato dolžničino pritožbo, potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje uradoma paziti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse pa v zvezi s 15. členom ZIZ).