Jedro

Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spora, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. Sodišče lahko v to vrednost poseže le, če je v tožbi navedena vrednost spora očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije. V obravnavani zadevi ima tožeča stranka interes, da se uresničijo pravne posledice odpovedi zakupne pogodbe glede nepremičnin. Oceni njenega interesa za odločitev o zahtevku zato ni mogoče oporekati z vrednostjo nepremičnin, katerih posest se zahteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je vrednost spornega predmeta zvišalo na 9,903.339,00 EUR, se izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v obravnavanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Sklep izpodbija v celoti. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje o glavni stvari. Navaja, da je svoj interes za odločitev o zahtevku za vrnitev nepremičnin – kmetijskih zemljišč – v posest ocenila na 19.999,00 EUR. Soglaša, da gre za nedenarni zahtevek. Ker ne gre za spor o lastninski pravici, ampak za zahtevek za vrnitev nepremičnin v posest po prenehanju zakupne pogodbe, je vrednost spora neutemeljeno ovrednotena na 9,903.339,00 EUR. Sklicuje se na pravno teorijo: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 230 in trdi, da je primarna tožnikova ocena vrednosti spora. Sklicuje se na pravno prakso – odločbe VSC Cp 704/2014, VSL II Cp 1102/2013, VSL I Cp 3173/2012, VSL II Cp 1501/2013, VSL I Cp 2276/2009 – in opozarja, da je vsebino spora nujno upoštevati. Sodišče prve stopnje, ki je vrednost spora ocenilo z vrednotenjem nepremičnin po podatkih GURS, je interes tožeče stranke nepravilno ocenilo. Spregledalo je, da ne gre za spor o lastninski pravici. Interes tožeče stranke bi bilo treba določiti: ali po prostem preudarku ali ga objektivizirati s primerjavo vrednosti sporov iz najemnih razmerij. Določanje vrednosti spora z vrednotenjem nepremičnine, katerih posest se zahteva, ne pride v poštev. Meni, da je svoj interes za postopek pravilno ocenila in predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je primer v obravnavni zadevi, je odločilna vrednost spora, ki jo določi tožeča stranka v tožbi. Sodišče lahko v to vrednost poseže le, če je v tožbi navedena vrednost spora očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije. Pred začetkom obravnavanja glavne svari se mora na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora (tretji odstavek 44. čl. ZPP).

5. Tožeča stranka, ki zaradi odstopa od zakupne pogodbe zahteva izročitev večjega števila nepremičnin v svojo posest, je svoj interes za ta postopek ocenila na 19.999,00 EUR. Sodišče prve stopnje je – upoštevajoč svojo korekturno dolžnost, iz tretjega dostavka 44. čl. ZPP – vrednost spora ocenilo na 9,903.339,00 EUR.

6. Za določitev vrednosti spora je odločilna pravna narava zahtevka in interes tožeče stranke za tak zahtevek. Interesa tožeče stranke, ki zahteva posest nepremičnin, zato ni mogoče enačiti z vednostjo nepremičnin. Po sodišču prve stopnje ocenjena vrednost spora je očitno napačna, saj spor avtomatično vrednoti s tržno vrednostjo nepremičnin, ki se omenjajo v zahtevku.

7. Pritožnik navaja, da je ovrednotil svoj interes za vrnitev nepremičnin v posest, sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo, zakaj vrednost spora enači z vednostjo nepremičnin. Res gre za izredno veliko število kmetijskih zemljišč, ki so veliko vredna. Ni pa nujno vrednost zemljišč tista, ki determinira vrednost spora. Tožeča stranka ima interes, da se uresničijo pravne posledice odpovedi zakupne pogodbe, razreši obligacijsko razmerje glede nepremičnin. Oceni njenega interesa ni mogoče oporekati z vrednostjo nepremičnin; tudi drugih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče vrednost spora označiti za občutno prenizko pritožbeno sodišče ne najde.

8. Prvostopenjska odločitev je zato – zaradi zaradi kršitve 44. čl. ZPP – razveljavljena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.