Jedro

O dejavnosti s povečano nevarnostjo mogoče govoriti tedaj, kadar je ta dejavnost po svoji naravi tako velika, da je kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Igranje košarke, čeprav v okviru obveznega usposabljanja za pridobivanje psihofizične kondicije, ne predstavlja nevarne dejavnosti zaradi povečanega tveganja za zdravje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik, zaposlen pri RS, Ministrstvu za notranje zadeve - Policija (zavarovancu tožene stranke), je dne 6.2.2001 utrpel poškodbo pri obveznem usposabljanju za pridobivanje psihofizične kondicije pri učni uri košarke. Zaradi poškodovanega desnega gležnja je zahteval plačilo odškodnine v znesku 2.010.000 SIT (sedaj 8.387,58 EUR). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je takšno sodbo potrdilo z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V dosedanjem postopku ni bilo upoštevano, da igra z žogo, torej tudi košarka, v okviru rednega usposabljanja pripadnikov specialnih enot policije, ni namenjena športnemu udejstvovanju, saj gre za hitro, agresivno, grobo, zelo borbeno igro, ki bi morala biti s strani delodajalca nadzirana. Organizator, delodajalec, bi moral poskrbeti za varnost in pravilnost izvajanja telesnega usposabljanja. Poškodbe so pri opravljanju takšne dejavnosti pogoste, zaradi česar bi bilo treba zagotoviti stalnega nadzornika nad izvajanjem igre. Zaradi nenadzorovanega usposabljanja je prišlo do osebne napake soigralca, torej kršenja pravil igre, in do tožnikove poškodbe. Poleg tega ni bilo poskrbljeno za zadosten prostor, kjer se je izvajalo usposabljanje. Tožnik ni odgovoren za škodo, ki mu je nastala, saj se je poškodoval v okviru obveznega usposabljanja. Revident se ne strinja z razlago, po kateri tožeča stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni navedla okoliščin, ki bi kazale na krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke. Končno pa tožeča stranka še vedno vztraja pri trditvi, da predstavlja igranje košarke v prej opisanih pogojih dejavnost s povečano nevarnostjo. Ker je delo, ki ga opravljajo policisti specialnih enot nevarno, je nedvomno nevarno tudi usposabljanje za takšno delo.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala okoliščin, ki bi mogle utemeljevati krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo. Sklicevala se je namreč na dejansko in pravno razlago, po kateri naj bi ta odgovornost temeljila na ugotovitvi, da je tožniku škoda nastala pri izvajanju dejavnosti s povečano nevarnostjo. Zato je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko v pritožbi izraženih stališč, po katerih naj bi zavarovanec tožene stranke odgovarjal krivdno zato, ker ni organiziral nadzora pri usposabljanju policistov, v skladu z določbo 337. ter prvega in drugega odstavka 286. člena ZPP, ni upoštevalo. V pritožbi namreč sme pritožnik navajati nova dejstva le tedaj, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, oziroma do konca glavne obravnave ob pogojih iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Gre za nove trditve o tem, da bi zaradi posebej grobe in borbene igre z žogo, ki jo morajo izvajati policisti specialnih enot, moral biti pri izvajanju te igre ves čas navzoč poseben nadzornik. Navedeno obvelja ne glede na to, da je sodišče prve stopnje (čeprav ob pomanjkanju ustrezne tožbene trditvene podlage) izvajalo dokaze tudi v smeri krivdne odgovornosti in v svoji sodbi, ki jo je preizkusilo tudi sodišče druge stopnje, obrazložilo, da zavarovancu tožene stranke tudi elementov subjektivne, krivdne odgovornosti ni mogoče očitati.

V okviru očitka obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP revizijsko sodišče tudi ne najde podlage za utemeljenost revizijske trditve, da so razlogi izpodbijane sodbe sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Opisani očitek torej po svoji vsebini meri na nestrinjanje z dokazno oceno, kar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni dopustno. Kolikor pa gre za očitek zmotne uporabe materialnega prava, torej zmotne presoje pravne narave dejavnosti, v kateri se je tožnik poškodoval in okoliščin, ki se nanašajo na kontrole te dejavnosti, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je v sodbah sodišč druge in prve stopnje materialno pravo (154. in 158. člen ZOR) pravilno uporabljeno.

Tožeča stranka se v reviziji ponovno zavzema za pravno razlago, po kateri naj bi igranje košarke v okviru usposabljanja policistov specialnih enot, predstavljalo dejavnost s povečano nevarnostjo. Vendar je izpodbijana sodba prepričljivo zavrnila tako razlago s potrditvijo razlogov sodbe sodišča prve stopnje, po katerih je o dejavnosti s povečano nevarnostjo mogoče govoriti tedaj, kadar je ta dejavnost po svoji naravi tako velika, da je kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem, da igranje košarke, čeprav v okviru obveznega usposabljanja za pridobivanje psihofizične kondicije, ne predstavlja nevarne dejavnosti zaradi povečanega tveganja za zdravje. Ob normalnem teku dogodkov namreč ni mogoče pričakovati, da bi zaradi igranja košarke obstojala (neobičajno) velika možnost za nastanek velike škode in sicer ne glede na to, da lahko pride do poškodbe kljub normalni skrbnosti udeležencev. V tej smeri tožeča stranka morebitno nevarnost igre zaradi dodatnih posebnih okoliščin, kot je že povedano, ni zatrjevala. Domneva vzročnosti za tožniku nastalo škodo po določbi 173. člena ZOR torej ni podana.

Obe sodišči sta se v okviru dejanskih ugotovitev ukvarjali tudi z morebitno krivdno odgovornostjo zavarovanca tožene stranke. Ta se sicer predpostavlja, vendar ob ustrezni trditveni podlagi, ki pa je tožeča stranka ni postavila. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je bilo upoštevano, da je bila košarka igrana v okviru pridobivanja kondicije in vzdržljivosti. Tožnik je izbral košarko med več ponujenimi igrami z žogo, pravila igre je obvladal, igralci so pred začetkom igre bili primerno ogreti, do poškodbo pa je prišlo ob doskoku pod košem zaradi prekrška enega od soigralcev. Pri tem ni pravno pomembno, ali se je igra odvijala kot "igra na tri" ali kot " igra na pet".

Ob izostanku utemeljenih revizijskih razlogov je bilo zato treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).