Jedro

Okoliščina, da obsojenka po obsodbi ni storila novega kaznivega dejanja, ni takšne narave, da bi opravičevala predčasen izbris, saj je spoštovanje družbenih norm pričakovano obnašanje in ne more predstavljati tiste tehtne okoliščine, ki bi utemeljevala sprejem odločitve, da se obsodba pred potekom zakonsko določenega roka izbriše iz kazenske evidence. Pri odločanju o izbrisu obsodbe mora sodišče upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja. Teža kaznivih dejanj in okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni, ne utemeljujejo sprejema določitve, kot jo sodišču druge stopnje predlaga pritožnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso v višini 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Brežicah prošnjo obsojene A. A. za predčasni izbris kazni iz kazenske evidence zavrnilo.

2. Zoper sklep je pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov vložila obsojenka. Smiselno se zavzema, da Višje sodišče v Ljubljani njeni prošnji za predčasen izbris obsodbe iz kazenske evidence ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica s ponavljanjem navedb iz prošnje za predčasen izbris obsodbe iz kazenske evidence ne more biti uspešna. Pritožbo, s katero se zavzema za spremembo izpodbijane odločitve pritožnica utemeljuje z okoliščinami, da je oškodovancu poravnala nastalo škodo, da je potekla polovica z zakonom določenega roka po preteku katerega se obsodba lahko izbriše, da v času po „poteku odmerjene kazni" ni storila nobenega novega kaznivega dejanja, niti prekrška, da je sama predlagala uvedbo stečajnega postopka pri čemer navaja, da neizbrisana pogojna obsodba negativno vpliva na kakovost njenega življenja, saj se z njo vseskozi obremenjuje, kar negativno vpliva na njeno zdravstveno in psihično stanje. Kot je pritožnici že pojasnilo sodišče prve stopnje, sme sodišče na podlagi določbe 83. člena KZ-1 na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o predčasnem izbrisu obsodbe iz kazenske evidence upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe. Pritrditi je pritožnici, da je že potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence. Poleg izpolnjevanja formalnega pogoja, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da je spisovno izkazano, da v tem času obsojenka ni storila novega kaznivega dejanja. Kljub temu tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso podane druge tehtne okoliščine, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje upravičeno odločilo, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence pred potekom z zakonom določenega roka. Okoliščine, na podlagi katerih se pritožnica zavzema za predčasen izbris obsodbe iz kazenske evidence, namreč niso takšne narave, ki bi njeno zavzemanje opravičevale. Inkriminirano dejanje je obsojenka storila 15. 5. 2009. Spisovno je izkazano, da je oškodovancu po njegovih večkratnih neuspešnih opozorilih na plačilo škodo poravnala šele 30. 4. 2012, torej skoraj tri leta po nastanku škode. Okoliščina, da po obsodbi obsojenka ni storila novega kaznivega dejanja, ni takšne narave, da bi opravičevala predčasen izbris, saj je spoštovanje družbenih norm pričakovano obnašanje in ne more predstavljati tiste tehtne okoliščine, ki bi utemeljevala sprejem odločitve, da se obsodba pred potekom zakonsko določenega roka izbriše iz kazenske evidence. Pritožnica nadalje navaja, da je ravnala odgovorno, ker je prijavila začetek stečajnega postopka in s tem omogočila enakomerno plačilo upnikov, da je korektno sodelovala s stečajnim upraviteljem, da je zaposlena, da se trudi za napredovanje, da ima invalidna starša. Pritožbene navedbe so sicer delno spisovno izkazane, prav tako so spisovno izkazane zatrjevane zdravstvene težave, vendar pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso tiste tehtne okoliščine, ki bi opravičevale predčasen izbris obsodbe iz kazenske evidence. Pri odločanju o izbrisu mora sodišče namreč upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja. Teža kaznivih dejanj in okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sprejema oddločitve, kot jo sodišču druge stopnje predlaga pritožnica. Določbe o sodni rehabilitaciji namreč ni mogoče razlagati v smislu, da ima pravico do sodne rehabilitacije vsak obsojenec, ki ne stori novega kaznivega dejanja in ki ne krši drugih družbenih norm ter pred pretekom zakonskega določenega roka za izbris obsodbe, pač pa si mora obsojenec navedeno prislužiti s posebnim pozitivnim ravnanjem, ki odstopa od običajnega obnašanja ki se pričakuje od posameznega državljana, česar pa pritožnica ni izkazala, kar je v razlogih izpodbijanega sklepa argumentirano in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da obsojenka ni pokazala posebnega pozitivnega ravnanja, ki bi presegel pomen le pasivnega vzdrževanja od storitve kaznivih dejanj. Odločitev sodišča prve stopnje, da na strani obsojenke ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine ne izstopajo po ničemer, kar bi opravičevalo predčasen izbris obsodbe iz kazenske evidence, je tudi po mnenju sodišča druge stopnje pravilna.

5. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, izpodbijani sklep je pravilen in zakonit zato je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tarifne številke 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep pritožba ni dovoljena.