Jedro

Ker upniki zapadlosti terjatve niso dokazali na način, določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ, zapadlost terjatve iz sodne poravnave in na to vezana izvršljivost sodne poravnave nista izkazani. Posledično predložena sodna poravnava ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo za izterjavo v tem postopku uveljavljanih terjatev

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: "I. Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi I 58/2024 z dne 24. 5. 2024 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

II.II. Upniki so dolžni v 8 dneh od prejema tega sklepa v korist proračuna Republike Slovenije povrniti 373,32 EUR stroškov ugovornega postopka dolžnika, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju, št. [...], sklic št. [...], v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

III.III. Upniki sami krijejo svoje stroške ugovornega postopka.

II.Upniki so dolžni v 8 dneh od prejema tega sklepa v korist proračuna Republike Slovenije povrniti 373,32 EUR pritožbenih stroškov dolžnika, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju, št. [...], sklic št. [...], v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

III.III. Upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 24. 5. 2024 (točka I izreka) in dolžniku naložilo, da upnikom povrne 373,32 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2.Zoper takšno odločitev je pravočasno pritožbo po pooblaščenki vložil dolžnik, in sicer zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika v celoti ugodi, podredno pa, da naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, povrnejo pa naj se mu tudi stroški izvršilnega postopka. Dolžnik v pritožbi v pretežnem delu ponavlja svoje ugovorne navedbe. Navaja, da sodna poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, saj terjatev še ni zapadla, ker še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi. Iz sodne poravnave jasno izhaja, da se bosta stranki za rok plačila zapadle terjatve za obdobje od 1. 4. 2020 do 1. 11. 2023 sporazumno dogovorili, kar pomeni, da morata z rokom plačila oziroma s tem, da je nastopil rok plačila terjatve in kateri je ta rok, soglašati obe stranki poravnave. Če ne soglašata, je določitev roka plačila glede na določbo v sodni poravnavi prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in za to primernem kontradiktornem postopku. V sodni poravnavi tako nikjer ni določeno, da lahko v primeru, če se stranki ne moreta dogovoriti o roku plačila, upniki predlagajo izvršbo. Zaradi stroge formalne legalitete sodišče v izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. S tem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je obveznost dolžnika upoštevaje določbo 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zapadla 2. 5. 2024, je preseglo dogovor, zapisan v sodni poravnavi. Izpodbijani sklep tako temelji na zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in zmotni uporabi materialnega prava. Dolžnik se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede višine preživninske obveznosti, saj po njegovem mnenju izračun upnikov, na katerem temelji predlog za izvršbo, ni pravilen in ni skladen s priloženimi bančnimi izpiski, iz katerih izhaja, da upniki niso upoštevali vseh dolžnikovih plačil, in sicer plačila 250,00 EUR dne 31. 8. 2023, plačila 340,00 EUR dne 2. 9. 2023 ter plačil 200,00 EUR in 300,00 EUR dne 19. 10. 2023. Priglaša pritožbene stroške in zahteva njihovo povrnitev.

3.Upniki v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo, soglašajo z razlogi izpodbijanega sklepa in se zavzemajo za njegovo potrditev. Priglašajo stroške vloge in zahtevajo njihovo povrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano odločitev v mejah razlogov v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi še, ali je odločitev obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, navedenimi v drugem odstavku 350. člena ZPP, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) in na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri razlogu iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pa le, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6.Pred sodiščem druge stopnje opravljeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor z izpodbijanim sklepom neutemeljeno zavrnilo. Sodna poravnava, na podlagi katere so upniki predlagali izvršbo, namreč ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega je dopustno dovoliti izvršbo za izterjavo terjatev, ki jih v tem postopku uveljavljajo upniki, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

7.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo neplačanih terjatev preživnine za obdobje od aprila 2020 do vključno oktobra 2023 v skupni višini 12.890,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2024 do plačila, in sicer na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave Okrožnega sodišča na Ptuju II N 71/2023, sklenjene 14. 11. 2023 (v nadaljevanju sodna poravnava). Ta v tretjem odstavku II. točke določa: "Starša sta soglasna, da znaša, na podlagi njunega dogovora na Centru za socialno delo [...], skupna preživnina za mld. otroke od 1. 4. 2020 do 1. 11. 2023, skupaj 390,00 EUR mesečno, pri čemer se mama zaveže, v roku 15 dni od današnjega dne, sporočiti stanje dolga pooblaščenki nasprotnega udeleženca, pri čemer se bosta o roku plačila stranki izvensodno dogovorili."

8.Sodna poravnava je izvršilni naslov, če je izvršljiva (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če zapadlosti na navedene načine ni mogoče dokazati, se zapadlost dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ).

9.V zadevni sodni poravnavi ni bil izrecno določen rok za plačilo (v sodni poravnavi prav tako še nedoločenega) neplačanega zneska terjatev iz naslova preživnin za obdobje od 1. 4. 2020 do 1. 11. 2023, ampak je bilo dogovorjeno, da se bosta stranki, potem ko bo mati upnikov pooblaščenki dolžnika v roku 15 dni od sklenitve poravnave sporočila stanje dolga, o roku plačila izvensodno dogovorili. Dokaza o zapadlosti zato ne predstavlja sama sodna poravnava, ampak je treba zapadlost terjatve dokazati z drugo kvalificirano listino iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ, tj. z javno ali po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

10.V obravnavani zadevi so upniki v predlogu za izvršbo navedli (in v odgovoru na ugovor to še dodatno pojasnili), da je mati upnikov dolžniku preko pooblaščenke 28. 11. 2023 poslala sporočilo, da znaša dolg iz naslova preživnine za mladoletne otroke od 1. 4. 2020 do 1. 11. 2023 12.890,00 EUR, in nato dolžnika 26. 4. 2024 preko pooblaščenke pozvala k plačilu tega dolga v roku 5 dni, vendar dolžnik plačilo dolgovanih zneskov odklanja. Po mnenju upnikov je terjatev, upoštevaje določbe 299. člena OZ, zapadla v plačilo po preteku zgoraj navedenega 5-dnevnega roka, tj. 2. 5. 2024, zaradi česar je dolžnik s plačilom obveznosti že v zamudi. Kot dokaz za svoje trditve glede zapadlosti terjatve so upniki poleg sodne poravnave z dne 14. 11. 2023 predložili še elektronsko sporočilo z dne 28. 11. 2023 in elektronsko sporočilo z dne 26. 4. 2024. Vendar pa to nista listini iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ, s katerimi je v izvršilnem postopku mogoče dokazovati zapadlost terjatve iz sodne poravnave.

11.Ker upniki zapadlosti terjatve niso dokazali na način, določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ, zapadlost terjatve iz sodne poravnave in na to vezana izvršljivost sodne poravnave nista izkazani. Posledično predložena sodna poravnava ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo za izterjavo v tem postopku uveljavljanih terjatev, na kar pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu pritožbe pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

Glede na pojasnjeno se tako kot zmotno in v nasprotju s citiranimi določbami 20. člena ZIZ izkaže postopanje sodišča prve stopnje, ki je, izhajajoč iz določb OZ, samo ugotavljalo, ali in kdaj je terjatev zapadla. Navedeno namreč presega pristojnost izvršilnega sodišča, ki je pri presoji zapadlosti terjatve, ki izvira iz sodne poravnave, vezano na določbe 20. člena ZIZ.

12.Ker je bilo že na podlagi ugotovljenega dejstva, da predložena sodna poravnava ni izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljanih terjatev upnikov (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), pritožbi treba ugoditi, je sodišče druge stopnje, ne da bi se ukvarjalo z (drugimi) pritožbenimi očitki, že na podlagi obrazloženega izpodbijani sklep v točki I izreka spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi z dne 24. 5. 2024 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; četrti odstavek 58. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ).

13.Spremenjena odločitev o ugovoru dolžnika ima za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve, sprejete pod točko II izreka izpodbijanega sklepa. Glede na to da je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, je upravičen do povrnitve stroškov ugovora, saj so mu upniki te z neutemeljeno vloženim predlogom za izvršbo neutemeljeno povzročili (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upoštevaje določbo prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in Odvetniško tarifo (OT), je dolžnik upravičen do povrnitve naslednjih ugovornih stroškov: za sestavo ugovora po tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT 500 točk tj. 300,00 EUR in 6,00 EUR materialnih stroškov (2% od 300,00 EUR - tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj z 22 % DDV znaša 373,32 EUR. Sodišče druge stopnje pa dolžniku ni priznalo priglašene sodne takse za ugovor, saj je ugovor v predmetnem postopku takse prost in je dolžnik zanj tudi ni plačal.

14.Odločitev glede stroškov, ki so jih v ugovornem postopku imeli upniki, je sodišče druge stopnje spremenilo tako, da so upniki, ki v postopku niso uspeli in njihovih stroškov ugovornega postopka ni mogoče šteti kot potrebnih, dolžni vse svoje stroške ugovornega postopka kriti sami (peti odstavek 38. člena ZIZ).

15.Sodišče druge stopnje je na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Dolžnik je v pritožbenem postopku uspel v celoti, zato je upravičen do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov, saj so mu upniki te v posledici neutemeljeno vloženega predloga za izvršbo neutemeljeno povzročili (šesti odstavek 38. člena ZIZ), medtem ko morajo upniki sami kriti tudi svoje pritožbene stroške, saj ti niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžniku kot potrebne za pritožbeni postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) priznalo odvetniško nagrado za sestavo pritožbe na podlagi tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT v višini 500 točk oz. 300,00 EUR in 6,00 EUR materialnih stroškov (2% od 300 EUR - tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj z 22 % DDV znaša 373,32 EUR. Sodišče druge stopnje pa dolžniku ni priznalo priglašene sodne takse za pritožbo, saj je pritožba v predmetnem postopku takse prosta (glej opombo 5).

16.Ker je bila dolžniku z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju v zvezi z obravnavano zadevo dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje po odvetnici pred sodiščem prve in druge stopnje, morajo upniki namesto dolžniku, ki je upravičen do brezplačne pravne pomoči, stroške ugovornega in pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo, povrniti v korist proračuna RS (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP), kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1Prim. VSL sklep II Ip 1504/2022 z dne 13. 12. 2022; VSL sklep I Ip 833/2022 z dne 24. 8. 2022; VSM sklep I Ip 1073/2016 z dne 16. 2. 2017; VSL sklep I Ip 2693/2013 z dne 13. 11. 2013; VSL sklep I Ip 369/2010 z dne 12. 5. 2010.

2Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da v primeru, ko rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v sodni poravnavi ni določen, tega tudi ne more določiti sodišče. Sodišče lahko namreč na ta način postopa le, če rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni določen v odločbi, ki je izvršilni naslov (drugi odstavek 21. člena ZIZ), medtem ko je treba zapadlost terjatve iz poravnave izkazati z listinami iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ.

3Za takšno presojo zapadlosti terjatve iz sodne poravnave je pristojno pravdno sodišče, v ločenem pravdnem postopku, v katerem lahko upnik izposluje sodno odločbo iz tretjega odstavka 20. člena ZIZ.

4Vrednost točke znaša 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT).

5Skladno z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ne plača.

6Odločba Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. Bpp 357/2024 z dne 6. 6. 2024.