Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ni mogoča, če predlagatelj okoliščin, na katerih temelji njegovo subjektivno prepričanje o pristranskosti, ne opiše oziroma konkretizira.
Predlog se zavrne.
1. Toženca sta Okrajnemu sodišču v Sevnici, pred katerim teče v uvodu tega sklepa naveden pravdni postopek, predlagala, naj se zadeva (in še dve drugi) „preloži“ na Okrajno sodišče v Krškem. Pojasnjujeta, da sta se za tak predlog odločila na podlagi pogovora z Varuhom človekovih pravic, vendar razloga zaradi lastnega dostojanstva ne želita navesti, pač pa zapišeta lahko le, da je „zadeva že na prvih dveh obravnavah pri samem začetku potekala popolnoma pristransko oziroma enostransko“, kar se je dogajalo tudi že v prejšnjih zadevah.
2. Drugo pristojno sodišče za postopanje v zadevi lahko določi na predlog stranke ali pristojnega sodišča Vrhovno sodišče, in sicer, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Zato je Okrajno sodišče v Sevnici predlog za delegacijo odstopilo v reševanje stvarno pristojnemu Vrhovnemu sodišču. 3. Po oceni Vrhovnega sodišča je predlog neutemeljen. Eden od razlogov za delegacijo pristojnosti je načeloma tudi resen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Ali je dvom res takšen, je stvar presoje Vrhovnega sodišča. Ta presoja ni mogoča, če predlagatelj okoliščin, na katerih temelji njegovo subjektivno prepričanje o pristranskosti, ne opiše oziroma konkretizira. In toženca tega, kot je razvidno iz zgoraj povzete vsebine njunega predloga, nista storila.