Jedro

Zlorabo postopka je potrebno presojati v vsakem primeru posebej glede na okoliščine primera.

V postopku poenostavljene prisilne poravnave ni bilo podlage za imenovanje upravitelja. Le-ta mora biti postavljen v predhodnem stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožba upnika N. d.d. se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki potrdi.

II. Pritožbi upravitelja A. A. A. s.p. se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavi.

III. Upravitelj sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom in 2., 3.) za upravitelja imenovalo A. A., ki dejavnost upravitelja opravlja preko pravnoorganizacijske oblike A. s.p. 2. Zoper sklep sta se pritožila upnik N. (iz vseh pritožbenih razlogov) in upravitelj, ki se pritožuje zoper odločitev v 2. in 3. točki izreka (pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava).

3. Pritožba upnika N. ni utemeljena, pritožba upravitelja je utemeljena.

O pritožbi upnika N. 4. Upnik N. (v nadaljevanju upnik) v pritožbi povzema relevantno procesno stanje v postopkih St 1430/2014, St 5774/2014 in St 1138/2015. Navaja, da bi moralo sodišče dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavreči zaradi zlorabe pravice.

5. Dolžnik je prvi predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložil 31. 3. 2014. Predlog je bil s sklepom St 1430/2014 z dne 22. 7. 2014 zavržen, kar je v ponovljenem postopku višje sodišče potrdilo (sklep Cst 461/2014 z dne 14. 10. 2014). Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka vložil 18. 11. 2014 (St 5774/2014), v katerem je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 3. 2015 prekinilo postopek do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, vendar je višje sodišče (sklep Cst 215/2015 z dne 6. 5. 2015) ta sklep razveljavilo in sodišču naložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

6. Kolikor sedaj upnik navaja, da bi moralo sodišče v ravnanju dolžnika prepoznati zlorabo procesnih pravic (zaradi zgoraj omenjenega teka insolvenčnih postopkov), saj naj bi dolžnik upniku na tak način preprečeval začetek stečajnega postopka (o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka sodišče še ni odločilo), višje sodišče pritožbi ne pritrjuje. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. Pravilno sicer upnik opozarja, da je ta postopek že drugi tovrstni postopek (prvi je bil St 1430/2014), vendar zgolj zato dolžniku še ni mogoče očitati zlorabe pravice. Res je višje sodišče v več zadevah razlogovalo, da je treba predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave zavreči, če bi imel elemente zlorabe pravice (glej na primer sklep Cst 168/2015 v zadevi St 5610/2014), vendar je potrebno zlorabo postopka presojati v vsakem primeru posebej glede na okoliščine primera.

7. Upnik si prizadeva dokazati, da je sodišče že odločalo in zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato ponoven predlog ni dopusten oziroma pomeni zlorabo pravice. Višje sodišče ugotavlja, da je bil prvi predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen iz razloga, ki je v tem postopku odpadel. V postopku St 1430/2014 je namreč sodišče zavrglo predlog za začetek postopka iz razloga, ker dolžnik ni ustrezal kriteriju velikosti gospodarske družbe, kot ga določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v 1. točki 221.a člena, ta razlog pa je sedaj v tem postopku odpadel. Sodišče prve stopnje je namreč po odločitvi višjega sodišča (sklep Cst 329/2015 z dne 16. 6. 2015) dolžnika pozvalo k dopolnitvi navedb v zvezi z velikostjo gospodarske družbe. Slednji je to dopolnil (glej PD 14) in zatrjeval ter dokazoval, da je mikro družba. Upnik tega ne prereka, vsaj konkretno ne (glej pritožbene razloge v prvem odstavku 3. strani pritožbe), zato je sodišče prve stopnje v tem postopku utemeljeno začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave oziroma sklepa ni mogoče razveljaviti iz razloga zatrjevane zlorabe pravice.

8. Upnik nadalje v pritožbi navaja kršitve, do katerih naj bi prišlo v zvezi z odločanjem o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka (St 5774/2015). Višje sodišče je ob pregledu zadeve ugotovilo, da sicer držijo pritožnikove navedbe glede stanja postopka St 5774/2014, vendar višje sodišče na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na morebitno imenovanje upravitelja in na sprejem sklepa o odložitvi odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, odgovarja, da tega sklepa sodišče ni sprejelo v postopku St 5774/2014, katerega predlagatelj je upnik, temveč v postopku St 5612/2014, katerega predlagatelj je F. (glej sklep z dne 6. 1. 2015 in še sklep o prekinitvi postopka St 5612/2014, ki je pravnomočen, kot izhaja iz stanja vpisnika). S tem postopkom zaradi insolventnosti (postopkom St 1138/2015) torej dolžnik ne ovira teka stečajnega postopka St 5774/2014. 9. Kolikor upnik v pritožbi izpostavlja dolžnikovo insolventnost, to ne more biti predmet presoje sodišča v tem postopku, glede na določbe 221.c in 221.d členov ZFPPIPP.

10. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niso podani.

O pritožbi upravitelja

11. Upravitelj se utemeljeno pritožuje, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni bilo podlage za imenovanje upravitelja (primerjaj prvi odstavek 221.b člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo oddelka 3.6 ZFPPIPP). Le-ta mora biti postavljen v predhodnem stečajnem postopku (s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka; primerjaj drugi odstavek 237.a člena ZFPPIPP(1)); kar je sodišče tudi storilo (glej sklep St 5612/2014 z dne 6. 1. 2015). Iz tega razloga je višje sodišče pritožbi upravitelja ugodilo in sklep v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

12. Upravitelj je priglasil pritožbene stroške. Ker gre za stroške, ki so nastali kot posledica naključja, ki se je primerilo pritožniku (smiselna uporaba prvega odstavka 156. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Op. št. (1): Primerjaj še VSL sklep Cst 333/2014 z dne 31. 7. 2014, VSL sklep Cst 141/2015 z dne 10. 3. 2015 in VSL sklep Cst 187/2014 z dne 15. 5. 2014.