Jedro

Stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti. Notarski zapis je javna listina, javna listina pa je verodostojna listina. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški upnika za odgovor na pritožbo so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika. Menilo je, da niso podani ugovorni razlogi iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščenki s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da upnik terjatve ni zmanjšal za že prejetih 20.000 EUR, ki jih je upnica prejela od sorodnika dolžnika, ko se je prodajala hiša, v kateri je živela. Upnica je obdržala tudi vse premične stvari, tako da bi morala biti njena terjatev do dolžnika bistveno manjša. Zato ni pravilno ugotovljena višina dolgovanega zneska in je sklep preuranjen.

Na pritožbo je odgovorila upnica in predlagala, da se pritožba zavrne. Navaja, da je bil znesek 20.000 EUR upoštevan, kar je navajala tako v izvršilnem predlogu kot tudi v odgovoru na ugovor. Upnica je namreč zaradi delnega poplačila v izvršilnem postopku zahtevala izterjavo le za preostali del dolga, ne pa tudi za že plačanih 20.000 EUR. Pritožbeni razlog, da je upnica prejela vse premične stvari in da bi zato morala biti njena terjatev zmanjšana, prav tako ni relevanten. Iz notarskega zapisa je jasno razvidno, kaj se je dolžnik napram upnici zavezal, zato premičnine v tem postopku niti niso relevantne.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Sodišče prve stopnje mora preizkusiti izpodbijani sklep v mejah v pritožbi uveljavljenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Že ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. V obravnavani zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - notarskega zapisa z dne 24.1.2002 (saj stranki v notarskem zapisu nista določili neposredne izvršljivosti). Notarski zapis je v obravnavanem primeru javna listina (3. člen Zakona o notariatu ), javna listina pa je verodostojna listina (23.člen ZIZ ). Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, v ugovoru je navedel, da je bila stanovanjska hiša B. 140/b ocenjena na 450.000 DEM. Dolžnikov stric je obljubil, da bo upnici in dolžniku v primeru prodaje hiše za navedeno vrednost izročil 80.000 DEM, ob tem se je dolžnik zavezal, da bo svoj del, ki mu ga bo izplačal stric, odstopil ženi, upnici, poleg tega pa ji bo še dodatno izplačal 20.000 DEM, tako da sta se dogovorila za končni znesek 100.000 DEM. Ko se je zadevna hiša v letu 2004 prodala, je dolžnica prejela 20.000 EUR, saj se je prodala za bistveno manjšo vsoto, kot je bilo planirano. Ta del je v bistvu del denarja, ki ga je obljubil stric, da ga bo izročil upnici in je v začetku, ko so se odločili za prodajo hiše znašal 80.000,00 DEM. Poleg tega je upnica prejela tudi vse pohištvo, ki je bilo v stričevi hiši. Upnica bi prejela tudi večjo vsoto denarja, če bi se stričeva hiša prodala za višjo kupnino. Med upnico in dolžnikom je bilo vedno dogovorjeno, da dobi upnica ves znesek, ki ga izroči stric R. P. ob prodaji hiše, da dobi upnica vse pohištvo, ki je v hiši in da je tako poravnana vsa obveznost dolžnika po notarskem zapisu z dne 24.1.2002 in da dolžnik ne poravna ničesar več, saj je na ta način realiziran dogovor s strani dolžnika. Upnica je prejela en del denarja 19.8.2004, drugi del pa ob izselitvi iz stanovanjske hiše, zato upnici nič več ne dolguje po notarskem zapisu in kot dokaz svojim trditvam je predložil potrdilo o prejemu denarja z dne 19.8.2004 ter predlagal zaslišanje pravdnih strank in priče R. P.. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati dolžnikov ugovor z vidika (ne)obrazloženosti in s tem (ne)utemeljenosti, torej, ali je dolžnik navedel pravnopomembna dejstva, s katerimi bi se, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi in ali je za svoje trditve predložil ustrezne dokaze. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oz. kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Samo če je ugovor obrazložen, sodišče ocenjuje, v katerem delu dolžnik sklep o izvršbi izpodbija (1. odst. 62. člena ZIZ) in glede na izpodbijani del ustrezno postopa (2. in 3. odst. 62. člena ZIZ). Če pa ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ. S tem ko je sodišče prve stopnje presojalo notarski zapis kot izvršilni naslov in ob ugotovitvi, "da ugovorne navedbe nimajo podlage v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu", ugovor zavrnilo, določb ZIZ torej ni uporabilo pravilno oz. ni uporabilo določb, ki obravnavajo postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izpodbijani sklep tako nima ustreznih razlogov z vidika (ne)obrazloženosti v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je moralo sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), z napotki kot izhajajo že iz razlogov tega sklepa. Vsled razveljavitve izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče o priglašenih stroških upnika za odgovor na pritožbo odločilo kot sledi iz izreka sklepa (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).