Jedro

Ker so tožniki tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe niso vložili pravočasno, v 30 dnevnem prekluzivnem roku, je sodišče prve stopnje njihovo tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 01. 03. 2011 in z dne 10. 03. 2011.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 01. 03. 2011 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnikov za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. In 2006/00859 zaradi zamude 30-dnevnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki začne teči po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega.

S sklepom z dne 10. 03. 2011 pa je sodišče prve stopnje nato tožnikom naložilo, da toženki povrnejo pravdne stroške v znesku 555,96 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper oba sklepa se iz „vseh pritožbenih razlogov“(1),, pritožujejo tožniki s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa ustrezno spremeni, podrejeno pa ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obsežni pritožbi grajajo ugotovitev, da je sklep izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tožnikov kot tretjih postal pravnomočen 01. 07. 2008. Posledično pa je nepravilna in neutemeljena tudi stroškovna odločitev. Pritožniki izpostavljajo, da je bil sklep, s katerim je bilo odločeno (tudi) o njihovem ugovoru, kompleksen in obsežen sklep. Četudi se tožniki zoper sklep niso pritožili, pa ni bilo nesporno, ali je sklep pravnomočen ali ne glede na obseg in število oseb, na katere se je navedeni sklep nanašal, in na večje število vloženih pritožb. Tožnikom je bilo izrecno pojasnjeno (s strani izvršilnega sodišča), da zaradi večjega števila pritožb sklep še ni pravnomočen in da bo o pritožbah odločalo pritožbeno sodišče, pri katerem se je spis tudi nahajal, tako da ga pooblaščenka tožnikov ni mogla vpogledati (!?) (2). Opozarja še na opuščen predhodni preizkus tožbe, ki je imel stroškovno posledico. Toženke v postopek sploh ne bi bilo potrebno pritegniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbi grajana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep izvršilnega sodišča o zavrnitvi ugovora tožnikov kot tretjih postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka zoper sklep o zavrnitvi njihovega ugovora z dne 03. 06. 2008, to je 01. 07. 2008, ni utemeljena. Dejstvo namreč je, da se tožniki, kot izrecno sami navajajo v pritožbi, zoper odločitev (sklep) o zavrnitvi njihovega ugovora (kot tretjih) v izvršilnem postopku niso pritožili, s tem pa je ta odločitev postala pravnomočna. Na to v ničemer ne vplivajo druge odločitve izvršilnega sodišča, obsežene v sklepu z dne 03. 06. 2008, niti ni pomembno, kakšna so bila morebitna pojasnila izvršilnega sodišča glede (ne)pravnomočnosti (3). Nepoznavanje prava škoduje (ignorantio iuris nocet), pri čemer je še posebej nesprejemljivo izpostavljanje le-tega (časa, ko je postala odločba o ugovoru pravnomočna) s strani pooblaščenke tožnikov, ki je prava vešča (to bi že morala vedeti). Izpodbijana odločitev (o zavrženju tožbe) je tako pravilna v dejanskem in pravnem pogledu.

Neutemeljena je posledično tudi pritožba zoper stroškovno odločitev, ne glede na pritožbeni očitek o opuščenem predhodnem preizkusu tožbe. Odločilno je namreč, da so stroški toženi stranki, ki so bili v plačilo naloženi tožnikom, nastali (tudi če jih je zakrivilo sodišče). Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora namreč stranki, ki v pravdi ne uspe, nasprotna stranka povrniti (nastale ji pravdne) stroške.

5. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo vse odločilne okoliščine, pravilno uporabilo materialno pravo, in ker pritožbeno sodišče ni našlo kakšnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti zatrjevanih niti tistih, na katere mora po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje z dne 01. 03. 2011 in z dne 10. 03. 2011. 6. Na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče predlog tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo, odločitev pa je obsežena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe tožnikov.

(1) Pritožniki imajo očitno v mislih vse pritožbene razloge, naštete v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), to je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka, upoštevajoč pri tem še določbo prvega odstavka 366. člena ZPP.

(2) (!?) je dodalo pritožbeno sodišče, saj pritožba ne navaja, zakaj naj bi spisa pri pritožbenem sodišču ne bilo mogoče vpogledati.

(3) Zakon določa, kdaj odločitev postane pravnomočna (prim. drugi odstavek 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ); tega nikakršna pojasnila ne morejo spremeniti.