Jedro

Ovaditelj, ki je podal kazensko ovadbo in po njenem zavrženju vloži obtožni predlog, je varovan s pravico do začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona (60. člen ZKP) le, če je z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Da bi bil tožnik z očitanim kaznivim dejanjem neposredno oškodovan, pa je v celoti neizkazano.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženo 18. 5. 2012. Iz obrazložitve sledi, da se prošnja nanaša na zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. I Kpd 22261/2012. Po zaslišanju tožnika in pregledu spisa, na katerega se prošnja nanaša, tožena stranka prošnjo oceni kot nerazumno. Ugotavlja namreč, da je tožnik vložil obtožni predlog zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1, v katerem ji očita, da je neutemeljeno zavrgla njegovo ovadbo zoper okrožno državno tožilko B.B., ker je zavrgla ovadbo zoper okrožno tožilko C.C., ki je zavrgla njegovo ovadbo zoper osebe, katere sumi zlorabe uradnega položaja, s čimer ovadena ni vzpostavila zakonitega stanja. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 varuje temeljne družbene vrednote, kar pomeni, da zaradi same narave kaznivega dejanja pri tem kaznivem dejanju ni oškodovanca v smislu 144. člena ZKP. Po 6. alinei tega člena je namreč oškodovanec tista oseba, kateri je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica. V primeru kršenja temeljih vrednot družbe, ki jih varuje kazenski zakon, pa konkretne fizične ali pravne osebe, v katere pravice je poseženo, ni, in zato o oškodovancu ne moremo govoriti. Tožnik zato po presoji tožene stranke v zvezi z vloženim obtožnim predlogom nima možnosti za uspeh. Za začetek kazenskega postopka v zvezi z očitkom storitve posameznega kaznivega dejanja mora biti po veljavni kazenskopravni zakonodaji podan utemeljen sum kot najvišja stopnja dokaznega standarda, ta pa v zvezi s konkretnim obtožnim predlogom po oceni tožene stranke tudi ni podan. Ker pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravi pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso izpolnjeni, tožena stranka prošnjo zavrne. Izpolnitve premoženjsko-finančnega pogoja ne ugotavlja, ker so pogoji predpisani kumulativno.

2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Odločbo (smiselno) izpodbija iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ne strinja se tudi z razlogi odločitve. Z izpodbijano odločbo naj bi bil tožniku v nasprotju z načelom enakosti onemogočen popravek procesno nepravilnega obtožnega predloga zoper organizirane storilce državnega kriminala, v katerem uveljavlja svojo aktivno legitimacijo, v konkretnem kazenskem postopku zoper akterje tožilstva in sodstva, ki s svojimi ravnanji preprečujejo odkritje in kaznovanje storilcev kaznivega dejanja in odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi v višini 63 mio EUR in 2 mio EUR vsakoletne podkupnine, ki je izplačana z namenom, da se tožnik, ki posegu v prostor nasprotuje, izloči iz postopka odločanja o umeščanju jedrskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini, v občini Krško in da se mu prepreči neposredno odločanje, ki ga zagotavljata Ustava in Uredba ES o izvrševanju določb Aarhuške konvencije. S tem naj bi bilo tožniku poseženo v pravico do sodnega varstva in do varstva v tožbi navedenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena dejstva naj bi bila toženi stranki znana, izhajala pa naj bi tudi iz dokumentacije, ki jo je tožnik priložil prošnji v elektronski obliki in jo v tej obliki prilaga tudi tožbi. Stališče, da ni osebno in neposredno prizadet zaradi kršitve pravice in jamstev, določenih v EKČP, je po mnenju tožnika neutemeljeno. Nastalo naj bi mu že 100.000 EUR stroškov v zvezi s sodnimi postopki, zaradi posega v prostor pa tudi škoda v obliki zmanjšanja (nepremičnega) premoženja, preprečitve povečanja premoženja ter negmotna škoda (telesne ali duševne bolečine ali strah). V tej zvezi naj bi tožena stranka neutemeljeno, odvisno in pristransko navajala 179. člen OZ, saj ve oziroma bi morala vedeti, da navedena škoda izhaja iz protipravne preprečitve soodločanja civilne družbe. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi odloči samo oziroma zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom.

6. Po 24. členu ZBPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

7. Dejanskemu stanju, ki ga skladno s podatki spisa navaja tožena stranka, tožnik konkretno ne ugovarja. Tako ni spora o tem, da je v zadevi, na katero se prošnja nanaša, po zavrženju kazenske ovadbe vložil obtožni predlog v predpisanem roku. Ker ga je vložil sam in je ta formalno nepopoln, je zaprosil tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Spora tudi ni o vsebini vloženega obtožnega predloga.

8. Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da tožniku z očitanim kaznivim dejanjem (zavrženjem ovadbe zoper okrožno državno tožilko B.B.) ni bila prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica. Ovaditelj, ki je podal kazensko ovadbo in po zavrženju kazenske ovadbe vloži obtožni predlog, je varovan s pravico do začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona (60. člen ZKP) le, če je z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Da bi bil tožnik z očitanim kaznivim dejanjem neposredno oškodovan, je v celoti neizkazano. Do zatrjevanih kršitev tožnikovih osebnih in premoženjskih pravic pa naj bi tudi po tožnikovih lastnih navedbah prišlo v postopku odločanja o umestitvi odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Položaj tožnika kot oškodovanca in s tem upravičenega tožilca po določbah ZKP po navedenem ni verjetno izkazan.

9. Sodišče se že iz tega razloga pridružuje presoji tožene stranke, da tožnik v zadevi, na katero se prošnja nanaša, verjetnega izgleda za uspeh, ki je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima. Strinja pa se tudi s presojo, da iz obtožnega predloga in izpovedbe tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, razlogi za sum, da so bila storjena očitana kazniva dejanja, ne izhajajo.

10. Drugih tožbenih navedb sodišče ni presojalo, ker za odločanje v zadevi niso relevantne.

11. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V zadevi je odločalo brez glavne obravnave, ker je bila v tem upravnem sporu sporna le uporaba materialnega prava.

12. O tožnikovem predlogu za taksno oprostitev sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnik oproščen plačila sodnih taks že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena ZST-1).