Jedro

Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če je prošnja za azil vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je tudi takrat, kadar prosilec vloži prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije in je ves čas pod nadzorom organov, pri katerih prošnjo lahko vloži. Že eden od razlogov iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil je dovolj za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati pogojev za zavrnitev prošnje za azil na drugih pravnih podlagah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB2, Uradni list RS, št. 51/06 in 37/06 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.9.2006 (1. točka izreka), s sklepom pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi s 5. alineo 36. člena ZAzil zavrnila tožnikovo prošnjo (tožnik je rojen 1.11.1978 v kraju S.) kot očitno neutemeljeno in mu odredila, da v 24 urah zapusti Slovenijo. Tožena stranka je namreč iz okoliščin primera sklenila, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek, saj je za azil zaprosil šele tri dni po tem, ko je ilegalno vstopil na ozemlje na Republike Slovenije in bil nastanjen v Center za tujce zaradi odstranitve iz Republike Slovenije. Torej je prošnjo za azil vložil z namenom, da bi odložil odstranitev iz Slovenije.

Prvostopno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer meni, da bi morala tožena stranka izrecno vprašati prosilca, zakaj je prošnjo oziroma namero za vložitev prošnje za azil izrazil šele tretji dan. Vendar, ker tega ni storila, ne gre za takšno kršitev postopka, zaradi katere bi bilo treba odločbo odpraviti. Prvostopno sodišče je glede na okoliščine primera ugotovilo, da je v obravnavanem primeru podan razlog iz 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, torej zavajanje oziroma zloraba azilnega postopka, in sicer v zvezi s 5. in tudi 2. alineo 36. člena ZAzil, torej zaradi odložitve odstranitve iz države in zaradi lažnega prikazovanja razlogov, zaradi katerih je prosilec zapustil izvorno državo. Prvostopno sodišče je namreč ocenilo, da so si tožnikove izjave nasprotujoče, nepovezane in neprepričljive, kar pomeni, da niso verodostojne in da je torej navedba razlogov za zapustitev izvorne države lažna. Pojasnilo je tudi, da je odločilo brez glavne obravnave, ker zaslišanje tožnika ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve, saj tožnik dokaznega predloga ni z ničemer utemeljil. Njegov predlog za razpis glavne obravnave ni bil obrazložen.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje po svojem odvetniku in sicer zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka, zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov. Prvostopno sodišče je zavrnilo tožnikovo zahtevo za spremembo odločbe tožene stranke, s katero mu je bila neutemeljeno zavrnjena prošnja za priznanje azila v Sloveniji in mu je bilo naloženo zapustiti Slovenijo v roku enega dne. Takšna odločitev ni pravilna, saj je tožnik navedel, da je Kurd in da ima zaradi tega velike težave v izvorni državi oziroma da je zaradi tega preganjan. Večkrat je bil diskriminiran, saj mu ne dovolijo, da govori kurdsko, ne pustijo jim kurdske neodvisnosti in so zaradi te pripadnosti večkrat privedeni na zaslišanje. Je tudi pripadnik stranke DEHAT, ki se bori za formiranje kurdske države. Prvostopno sodišče ga ni zaslišalo, s čimer je kršilo načelo zaslišanja in bi vrhovno sodišče zaradi tega moralo sodbo razveljaviti. Zato predlaga, da se pritožba odstopi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije kot pritožbenemu sodišču, ki naj pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da prošnji za priznanje azila v Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih primerih azilnih postopkov pojasnilo, da se v skladu z ZAzil lahko azilni postopek vodi kot redni azilni postopek (1. odstavek 34. in 1. odstavek 35. člena ZAzil) ali kot pospešeni azilni postopek (2. odstavek 35. člena ZAzil). Pospešeni azilni postopek je vrsta skrajšanega azilnega postopka. V njem se odloča na podlagi prošnje za azil ter drugih vlog, ki jih v spis predloži prosilec, javnih listin in splošno znanih dejstev (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/06), če je podana katera od okoliščin, navedenih v petih alineah 2. odstavka 35. člena ZAzil. Med njimi je kot prva, da se prošnja za azil kot očitno neutemeljena zavrne, če je prosilec zavajal oziroma zlorablja azilni postopek, kar je podano v primerih iz 36. člena ZAzil, med katerimi je tudi, če vloži prošnjo z namenom, da odloži odstranitev iz Slovenije. Prav na to določbo sta pravilno oprla svojo odločitev prvostopno sodišče in tožena stranka.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je namreč glede na to, da je tožnik prošnjo za azil po tem, ko je ilegalno prišel v Slovenijo 24.8.2006 in bil istega dne obravnavan pred prekrškovnim organom zaradi prekrška in na podlagi tega poslan v Center za tujce z namenom odstranitve iz Slovenije, kjer je namero za vložitev prošnje za azil izrazil šele 28.8.2006, torej po treh dneh bivanja v centru za tujce, pravilen sklep, da je prosilec vložil prošnjo za azil z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije, kar je eden od razlogov za to, da se šteje, da je bila prošnja vložena zaradi zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka.

Po 1. odstavku 8. člena ZAzil mora namreč tujec, ki v Slovenijo vstopi ilegalno, zaprositi za azil v najkrajšem času, pri čemer je treba prošnjo za azil vložiti pri katerem od organov, navedenih v 2. odstavku 25. člena ZAzil, torej pri policiji, ministrstvu za notranje zadeve ali v azilnem domu. Glede na to, da je policija tožnika prijela že 24.8.2006 in da niti pred policijo, niti pred prekrškovnim organom, niti v nadaljevanju postopka vse do 28.8.2006, pri čemer je bil ves čas pri organu, pri katerem lahko zaprosi za azil, tožnik ni izrazil namere za vložitev prošnje za azil, ni mogoče šteti, da je prošnjo vložil v najkrajšem času, torej v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena ZAzil. Zato je pravilen sklep, da je prošnjo za azil vložil zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije (5. alinea 36. člena ZAzil), kar je razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene na podlagi 1. alinee 2. odstavka 36. člena ZAzil. Ker za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku zadošča že eden od razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, je prvostopno sodišče po nepotrebnem ugotavljalo pogoje za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene po 1. točki 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena ZAzil. Ker pa to na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivalo, pritožbeno sodišče tega razloga, ki s pritožbo niti ni posebej napaden, v tej sodbi ne presoja.

Po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni kršilo pravil postopka v upravnem sporu s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, kljub temu, da jo je sicer tožnik predlagal. Tožnik ni navedel niti, v čem bi lahko dopolnil svoje izjave, ki bi kakorkoli lahko vplivale na odločitev, izvedbe drugih dokazov pa niti ni predlagal. Po 4. odstavku 72. člena ZUS se šteje, da je kršitev pravil postopka zaradi opustitve oprave glavne obravnave podana le, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. To pa v tem primeru ni, saj, kot že navedeno, tožnik v tožbi ni navedel niti dejstev niti dokazov, ki naj bi jih prvostopno sodišče izvedlo na glavni obravnavi in ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v tem primeru.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.