Jedro

Z vidika izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih vsebinskih razlogov. V njej toženka ugotavlja le, da želi stranka z interesom vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim mu je bila izrečena enotna globa v znesku 240 evrov. Ne pojasni pa, zakaj je vložitev zahteve za sodno varstvo razumna in v čem je odločitev o plačilu globe pomembna za prosilčev materialni položaj. Za slednje ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je stranka z interesom prejemnik socialne pomoči.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 545/2021 z dne 7. 8. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A. A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) ugodil tako, da mu je dodelil izredno brezplačno pravno pomoč od 3. 7. 2024 dalje za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Krško št. 5010102303165 z dne 26. 6. 2024 in za pravno svetovanje ter zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji. Za izvajanje pravne pomoči je določil B. B., odvetnika v ...

2.V obrazložitvi ugotavlja, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP in da zahteva tudi ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Pojasnjuje, da želi prosilec vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki ga je izdala policija, za kar potrebuje strokovno pomoč odvetnika. Dodaja, da je zadeva tudi pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter je zanj življenjskega pomena, saj je prejemnik denarne socialne pomoči.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijana odločba ni pravilna, ne zasleduje namena BPP in da je v delu, ki se nanaša na zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji, vsaj preuranjena. Navaja, da za presojo vsebinskih pogojev za dodelitev BPP pri prekrških le smiselno pridejo v poštev stališča, ki so se v sodni praksi uveljavila v zvezi s kazenskim postopkom. Trdi, da se plačilni nalog, zoper katerega stranka z interesom želi sodno varstvo, nanaša na prekrške zaradi kršitve predpisov o uporabi varnostnega pasu in o prevozu oseb, za kar je predpisana globa 120 EUR. Dodaja, da stranka z interesom v prošnji ni navedla razlogov, zaradi katerih bi potrebovala odvetniško pomoč. Uveljavlja, da je prošnja stranke z interesom neutemeljena iz dveh razlogov, in sicer glede na načelo pravičnosti in sorazmernosti dodelitve brezplačne pravne pomoči in zaradi neobstoja izgledov za uspeh. Pojasnjuje, da niti teža dejanja in zagrožena kazen niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine stranke z interesom ne kažejo, da ji bi bilo za uresničevanje pravic do sodnega varstva v prekrškovnem postopku treba dodeliti brezplačno pravno pomoč odvetnika. Dodaja, da je stranka z interesom specialni povratnik, zato dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ni v interesu pravičnosti. Dodaja tudi, da stranka z interesom doslej še ni poravnala nobene globe in da so te neizterljive. Navaja tudi, da je seznanjena s potekom prekrškovnega postopka in načinom uveljavljanja pravic. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnjo stranke z interesom zavrne.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5.Stranka z interesom v odgovoru tožbi nasprotuje. Med drugim ugovarja aktivni legitimaciji državnega odvetništva za sprožitev upravnega spora. Navaja, da se procesna dejanja v sodnem postopku po vloženi zahtevi za sodno varstvo že opravljajo, kar pomeni, da bi ji odprava odločbe za nazaj povzročila škodo. Posegla naj bi v že pridobljene pravice, kršila pravico do sodnega varstva, načelo pravne in socialne države, pravico do pravnega sredstva, pravico do obrambe, pravico do enakosti v postopku, kakor tudi prepoved diskriminacije, pri čemer navaja, da je pripadnica romske narodne skupnosti. Dodaja, da ji v primeru neplačila globe grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Nasprotuje tožničini logiki, po kateri bi bila upravičenost do brezplačne pravne pomoči odvisna od tega, ali bo stranka v sodnem postopku uspela ali ne. Trdi, da to pomeni nedopusten poseg v sodno vejo oblasti in nasploh v pristojnost odločanja sodišč. Navaja tudi, da ne zna sestaviti in vložiti zahteve za sodno varstvo, saj je brez osnovne izobrazbe. Sodišču predlaga, naj tožbo za zavrže oziroma zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.V tem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo, s katero je toženka stranki z interesom dodelila BPP.

8.Stranka z interesom neutemeljeno ugovarja tožnikovi legitimaciji za vložitev tožbe v upravnem sporu. Na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za BPP, vroči tudi državnemu odvetništvu. To na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP zoper njo lahko vloži tožbo v upravnem sporu.

9.Namen navedene ureditve je predvsem v varstvu javnega interesa. To varstvo po naravi stvari vključuje tudi racionalno porabo proračunskih sredstev, iz katerih se v skladu s 44. členom ZBPP zagotavljajo sredstva za financiranje BPP. To pa pomeni, da državno odvetništvo odločbo organa za BPP lahko izpodbija tudi, če meni, da za dodelitev BPP niso izpolnjeni pogoji po zakonu.

10.Prav navedeno z obravnavano tožbo uveljavlja državno odvetništvo. Z navedbami o naravi zadeve, v zvezi s katero stranka z interesom prosi za BPP, navedbami o pomanjkljivostih vloge glede razlogov za odvetniško pomoč ter zlasti sklicevanjem na načeli pravičnosti in sorazmernosti v bistvenem trdi, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Po tej določbi se namreč pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

11.Z vidika izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih vsebinskih razlogov. V njej toženka ugotavlja le, da želi stranka z interesom vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim mu je bila izrečena enotna globa v znesku 240 evrov. Ne pojasni pa, zakaj je vložitev zahteve za sodno varstvo razumna in v čem je odločitev o plačilu globe pomembna za prosilčev materialni položaj. Za slednje ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je stranka z interesom prejemnik socialne pomoči. Iz izpodbijane odločbe je namreč hkrati razvidno tudi, da ji je to upravičenje priznano za obdobje od 1. 5. 2024 do 31. 8. 2024 in da izrečena globa ne presega 24o evrov.

12.Po povedanem sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe z vidika razlogov, ki jih v tožbi uveljavlja tožnik. To pomeni, da je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki sodišču narekuje, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

13.Tožnik sodišču sicer predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in o stvari odloči samo tako, da zahtevo stranke z interesom za dodelitev BPP zavrne. Vendar za odločanje sodišča v upravnem sporu polne jurisdikcije ni izpolnjen noben pogoj iz 65. člena ZUS-1. Zlasti tega glede na ugotovljeno kršitev pravil postopka ne omogočajo podatki zadeve. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka nemudoma izvesti ugotovitveni postopek in o zadevi ponovno odločiti, v odločbi pa navesti razloge v skladu z zahtevami iz 214. člena ZUP.

14.Na drugačno presojo ne vplivajo navedbe stranke z interesom, iz katerih izhaja, da se izpodbijana odločba že izvršuje, in sicer da je z njo dodeljeni odvetnik v zakonskem roku zoper plačilni nalog že vložil zahtevo za sodno varstvo. Sodišče kljub ugotovljeni nezakonitosti izpodbijanega akta ne odpravi le ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1. Po tej določbi sodišče zgolj ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja. To je, da je bil izpodbijani upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb. Z navedbo, da sta stranka z interesom in njen pooblaščenec na podlagi izpodbijane odločbe upravičeno pričakovala, da bo celoten sodni postopek stroškovno pokrit na podlagi odobrene BPP, ni izkazana nesorazmernost, ki je pogoj za uporabo navedene določbe drugega odstavka 64. člena ZUS-1. Samo pričakovanje, da bodo stroški zastopanja v postopku sodnega varstva kriti iz proračunskih sredstev, še ne pomeni, da je poseženo v pridobljene pravice in da je ta poseg nesorazmeren. Stranka z interesom ni v ničemer pojasnila, kaj bi zanjo konkretno pomenila odprava izpodbijane odločbe. Ker je sodišče zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo morala toženka o zahtevi stranke z interesom ponovno odločiti, pa očitno ni poseženo v pravico stranke do sodnega varstva, načelo pravne in socialne države, pravico do pravnega sredstva, pravico do obrambe, pravico do enakosti v postopku, kakor tudi prepoved diskriminacije.

15.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1, ker se nobena od pravilno vabljenih strank ni udeležila naroka za glavno obravnavo.

K II. točki izreka

16.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je predlagala sodišču, da tožbo zavrne, vendar s tem predlogom ni uspela. Glede na povedano je sodišče, upoštevajoč načelo uspeha, njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.