Jedro

Če bo tožnica s svojim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uspela, bo postopek vrnjen v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo in bo izpodbijani sklep odpravljen, ne glede na njegovo pravnomočnost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za okolje je z izpodbijanim sklepom št. 35504-456/2004 z dne 22. 9. 2010 zavrgla pritožbo tožnice zoper svojo odločbo št. 35504-456/2004-20 z dne 19. 8. 2010 kot prepozno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila navedena odločba z dne 19. 8. 2010 tožnici vročena dne 23. 8. 2010, tožnica pa je pritožbo vložila šele 8. 9. 2010, to je po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka. Upravni organ prve stopnje jo je zato na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP kot prepozno zavrgel. Upravni organ druge stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa ter dodaja, da notranja organizacija sprejema in evidentiranja prejete pošte ne opravičuje zamude prekluzivnega roka za vložitev pritožbe. Glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožnica vložila skupaj s pritožbo zoper izpodbijani sklep, pa organ pojasnjuje, da o njem odloča upravni organ prve stopnje.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je skupaj s pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter predlagala, da se ga obravnava primarno. V obrazložitvi predloga je navedla situacijo, ki se je v konkretnem primeru zgodila ter za svoje navedbe priložila tudi ustrezne dokaze. Tožnica je sicer res zamudila rok, vendar iz opravičljivih razlogov, kar podrobneje pojasni. Kljub temu pa vse do vložitve tožbe ni prejela sklepa, s katerim bi upravni organ prve stopnje odločil o vrnitvi v prejšnje stanje, zaradi česar je dne 7. 1. 2010 vložila tudi pritožbo oziroma podrejeno zahtevo za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Kljub temu, da upravni organ prve stopnje še ni odločil o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, pa je upravni organ druge stopnje dne 23. 11. 2010 z odločbo zavrnil pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ker je tožnica zahtevala, da se primarno odloči o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, je bila odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep preuranjena. Opozarja na nevarnost motenja oskrbe ... s toplotno in električno energijo, kar bi bilo treba upoštevati tako pri odločanju o vrnitvi v prejšnje stanje, kot tudi pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predlaga, da se izpodbijani sklep in odločba upravnega organa druge stopnje z dne 23. 11. 2010 odpravita ter zadeva vrne v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje, toženki pa naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške.

Toženka po vsebini na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da v upravnem sporu po 1. odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice ali tožnika. V obravnavanem primeru je to sklep upravnega organa prve stopnje, saj je bil z njim postopek odločanja končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Ta sklep je postal dokončen z izdajo odločbe upravnega organa druge stopnje.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi odločitev utemeljujeta upravna organa prve in druge stopnje.

Med strankama ni spora o tem, da je tožnica vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep prepozno, to je po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka, ki ga določa 1. odstavek 235. člena ZUP, saj tako navaja tudi sama v svoji tožbi. Glede na navedeno jo je upravni organ prve stopnje po določbi 2. odstavka 240. člena pravilno zavrgel s sklepom. Ker gre za zakonsko določen rok, ki je prekluzivne narave, na drugačno odločitev ne morejo vplivati opozorila na posledice, do katerih naj bi prišlo zaradi izdaje izpodbijanega sklepa. Tožnica pa ne navaja, da bi skupaj s prepozno pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje št. 35504-456/2004-22 z dne 22.9.2010 vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa ga je vložila šele po prejemu izpodbijanega sklepa.

Ne glede na to, da je predmet presoje v obravnavanem sporu sklep upravnega organa prve stopnje, za katerega je sodišče ugotovilo, da je bil glede na pravno in dejansko stanje ob njegovi izdaji pravilen in zakonit, sodišče pritrjuje tožbi, da bi bilo ob situaciji, kot je bila obravnavana, ko je tožnica po prejemu izpodbijanega sklepa primarno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, šele podrejeno pa pritožbo zoper izpodbijani sklep, pravilno in smotrno, da bi upravni organ prve stopnje najprej obravnaval predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele v primeru njegove zavrnitve zadevo odstopil upravnemu organu druge stopnje zaradi reševanja pritožbe. Ker pa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje po navedbah tožnice še ni bilo odločeno, navedena kršitev ne posega v tožničino pravico ali pravno korist, saj bo v primeru, če bo tožnica s svojim predlogom uspela, postopek vrnjen v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo in bo izpodbijani sklep odpravljen, ne glede na njegovo pravnomočnost (2. odstavek 108. člena ZUP).

Ker je izpodbijan sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.