Jedro

Naselitev tujerodnih rastlin je dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso Sodišča EU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je kmetijski inšpektor tožeči stranki naložil, da mora takoj, najpozneje pa do 30. 9. 2015 s kmetijskega zemljišča parc. št. 2/2 k.o. ... odstraniti v letu 2014 zasajen nasad dreves pavlovnije (Paulownia elongata) ter zemljišče ponovno usposobiti za kmetijsko pridelavo in ga naprej uporabljati v skladu z njegovim namenom kot kmetijsko zemljišče. V obrazložitvi odločbe navaja, da je obravnavana parcela po katastru kmetijsko zemljišče, ki je po OPN določeno kot najboljše kmetijsko zemljišče (K1) z vrsto rabe travnik. Na zemljišču je zasnovan nasad drevesne vrste pavlovnija. Navedena drevesna vrsta ni kmetijska rastlina, zato nasada ni možno smatrati kot uporabo kmetijskega zemljišča v skladu z njegovim namenom, prav tako pa tudi večletno gojenje dreves ni možno smatrati za obdelovanje kmetijskega zemljišča kot dober gospodar. V postopku je zakoniti zastopnik tožeče stranke potrdil, da je zasadil sadike pavlovnije, dobavljene iz Romunije. Namen zasaditve te hitrorastoče drevesne vrste je medonosnost, po petih letih pa bi drevesa posekali za lesno biomaso. V skladu s 4. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom, po 7. členu istega zakona pa mora uporabnik kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar ter preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Prav tako Pravilnik o uporabi kmetijskih zemljišč za gozdne plantaže določa, da se za gozdne plantaže lahko uporabljajo le kmetijska zemljišča drugega območja. Razen tega po navedenem pravilniku pavlovnija ne spada med drevesne vrste, ki se lahko uporabljajo za začasne gozdne plantaže hitrorastočih drevesnih vrst. 2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku ugotovila, da je odločitev prvostopnega organa sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja kmetijski inšpektor. Drevesna vrsta pavlovnija je tujerodna rastlinska vrsta, naseljevanje tujerodnih rastlinskih vrst pa prepoveduje Zakon o ohranjanju narave (ZON). Izjemoma lahko sicer ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZON dovoli naselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Naseljevanje rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti dovoli pristojno ministrstvo s soglasjem ministrstva pristojnega za naravo. Tožeča stranka bi tako morala pred vzpostavitvijo nasada pri pristojnem ministrstvu podati vlogo za izdajo dovoljenja za naselitev tujerodne rastlinske vrste, česar pa ni storila. Ker torej nima dovoljenja za naselitev tujerodne rastline, je odločitev kmetijskega inšpektorja pravilna.

3. Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. V postopku je bilo nepravilno ugotovljeno, da gre za najboljše kmetijsko zemljišče, o tem pa se tudi tožena stranka ni opredelila v svoji odločbi. Prav tako je bilo napačno ugotovljeno, da je posajena vrsta drevesa Paulownia elongata, saj dejansko gre za vrsto Paulownia Clon In Vitro 112. Za navedeno vrsto obstaja mednarodna licenca za trgovanje, certifikat s strani evropskega ministrstva za kmetijstvo, rastlinski potni list pa je skladen s vsemi direktivami Evropske unije. Navedena vrsta je bila registrirana leta 2011 pri pristojnem uradu Evropske unije, zato ni mogoče govoriti o rastlini, ki je kakorkoli nevarna in neprimerna za okolje, saj je poznana kot zelo pomembna drevesna vrsta znotraj celotnega evropskega prostora. Navedena vrsta ni invanzivna in ima veliko zelo pozitivnih lastnosti. V evropskem prostoru velja kot kmetijska rastlina, ki se lahko goji plantažno, je medonosna, listi absorbirajo veliko CO2, les je pomemben v industriji, listi pa so lahko vir za živalsko prehrano. Ker ima navedena drevesna vrsta evropski certifikat, tožeča stranka meni, da ni potrebno soglasje ministrstva, saj so bile že vse študije narejene. Prav tako se po šestem odstavku 18. člena ZON za doseljevanje rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, določbe tega člena ne uporabljajo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je bilo v zadevi pravilno ugotovljeno dejansko stanje, kakor tudi pravilno uporabljeno materialno pravo, zato tožba tožeče stranke ni utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da je drevesna vrsta pavlovnija tujerodna rastlinska vrsta. Navedeno velja tako za drevo Paulownia elongata, kakor tudi za hibridno vrsto Paulownia Clon In Vitro 112. 8. V skladu s 17. členom ZON je naseljevaje rastlin in živali tujerodnih vrst prepovedano (prvi odstavek). Ne glede na to pa lahko ministrstvo izjemoma dovoli naselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti (drugi odstavek). V skladu z navedeno določbo je torej naselitev tujerodnih rastlin dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso SEU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.

9. Glede na navedeno pravno ureditev (ZON) je nerelevantno sklicevanje tožeče stranke, da je za rastline imela veljavni rastlinski potni list s certifikati, vse skladno z Direktivami EU, citiranimi v tožbi. Navedene direktive se nanašajo na področje rastlinskih potnih listov, na standarde, postopek izdaje rastlinskega potnega lista, na obveznosti pridelovalcev in uvoznikov rastlin in njihovo registracijo pri pristojnih organih, kar pa ni predmet spora v tem postopku. Omenjeni predpisi EU torej ne vplivajo na uporabo ZON. Ker pa je tudi hibridna vrsta pavlovnije tujerodna vrsta, tudi ni relevanten tožbeni ugovor, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno glede posajene vrste dreves, ker se določba 17. člena ZON o prepovedi naseljevanja tujerodnih vrst nanaša na obe vrsti. Sicer pa sodišče meni, da navedeni tožbeni ugovor predstavlja nedopustno tožbeno novoto, saj je tožeča stranka še v pritožbi navajala, da je posadila zemljišče s sadikami Paulownia elongata.

10. Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 18. člena ZON in sicer na njen šesti odstavek. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZON mora biti doseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst spremljano in nadzorovano. Vsebinsko se torej določba 18. člena nanaša na spremljanje in nadzorovanje že vnesenih tujerodnih vrst v habitat. Po določbi šestega odstavka pa se 18. člen ne uporablja pri doseljevanju rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti. Drevesne vrste, ki jih je mogoče uporabiti na kmetijskih zemljiščih (v zadevi ni sporno, da je drevesni nasad na kmetijskem zemljišču) določa Pravilnik o uporabi kmetijskih zemljišč za gozdne plantaže. Ta v 1. členu določno našteva hitrorastoče drevesne vrste, ki jih je mogoče posaditi na kmetijskem zemljišču, med njimi pa ni drevesne vrste pavlovnije. Iz navedenega razloga torej ne gre za opravljanje dejavnosti v skladu s predpisi, zato je tudi po presoji sodišča izrečeni inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit. 11. Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).