Jedro

Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

: Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozno prijavo ločitvene pravice upnika P d.d..

Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V odgovoru na pritožbo je stečajni upravitelj pojasnil, da je šele v teku stečajnega postopka ugotovil, da so del stečajne mase tudi nepremičnine, na katerih upnik uveljavlja ločitveno pravico. Odgovoru je priložil tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice stečajnega dolžnika z dne 17. 08. 2009. Pritožba je utemeljena.

Tako iz pritožbenih navedb, kot tudi odgovora stečajnega upravitelja na pritožbo je razvidno, da v času, ko je iztekel rok za prijavo terjatev, torej do 05. 05. 2009 stečajni dolžnik še ni bil lastnik nepremičnin, na katerih upnik zatrjuje svojo zastavno pravico in iz nje izvirajočo ločitveno pravico. Po 1. odstavku 19. člena ZFPPIPP je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Rok za prijavo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP predpostavlja situacijo, ko je upnik terjatev in ločitveno pravico (torej pravico do ločenega poplačila iz določenega premoženja stečajnega dolžnika), pridobil še pred začetkom stečajnega postopka. V obravnavanem primeru pa je - bo upnik ločitveno pravico zoper stečajnega dolžnika pridobil šele v teku stečajnega postopka, saj je – bo premoženje, na katerem ločitveno pravico upnik uveljavlja, prišlo v stečajno maso stečajnega dolžnika šele, ko je – bo ta postal lastnik nepremičnin (na katerih upnik uveljavlja pravico do ločenega poplačila) z vknjižbo lastninske pravice stečajnega dolžnika na teh nepremičninah.

Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka (primerjaj 3. točko 4. odstavka 318. člena ZFPPIPP). V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.

Utemeljeni upnikovi pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.