Jedro

V prvi vrsti tožena stranka ni odločila o celotni zahtevi za povrnitev stroškov. Med ostalim je tožnik priglasil tudi davek na dodano vrednost. Tega tožena stranka ni vzela v obzir; te postavke stroškovnika ni obravnavala v svojem sklepu. Slednji se zato ne da preizkusiti.

Sodišče pa tudi ni zasledilo obrazložitve zavrnitve plačila pregleda zadeve, posveta s stranko in vpogleda v spis. Tožena stranka je resda zapisala, da ni priznala nagrade za sestanek s stranko in vožnje do Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, toda o naštetih izdatkih se ni izrekla. V tem pogledu je njen sklep pomanjkljiv.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 775/2020 z dne 23. 7. 2020 se odpravi v II. točki in se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 347,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. A. A. (v nadaljevanju: upravičenec) je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje na naroku glede predčasnega nastopa kazni. Nudil jo je tožnik, ki je nato uveljavljal plačilo odvetniških storitev v višini 1.345,00 EUR. Tožena stranka mu je priznala del te vsote (171,98 EUR) za stroške zastopanja na naroku, kilometrino in materialne stroške. Pojasnila je, da je bila upravičencu dana pravna pomoč le za zastopanje na naroku. Sicer pa ta storitev obsega tudi posvet s stranko.

**Navedbe strank v upravnem sporu**

2. Z opisanim sklepom se tožnik ni strinjal. Poudaril je, da je upravičenca zagovarjal pred pet članskim sodnim senatom, zato mu gre osnova za nagrado v višini 1000 točk. Obiskati ga je moral pred narokom in se z njim posvetovati. Pripravil je prevode v tajvansko mandariščino in komuniciral s tolmačem. Tako je upravičen do plačila storitev: posveta s stranko in kilometrine, sestave predloga za oprostitev stroškov postopka, dopisa tolmaču, predloga za javno sejo višjega sodišča, študija pritožbe in odgovora nanjo. S strani tožene stranke je bil tožnik diskriminiran. Dodal je še, da sklep ni obrazložen in da ga ni moč preizkusiti.

3. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

**O sojenju po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključna pravilna odmera nagrade za odvetniške storitve brezplačne pravne pomoči. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da o zadevi odloči sodnica posameznica (sklep z dne 20. 10. 2022).

**O dokaznem postopku**

6. Sodišče je prebralo listine, ki sta jih stranki izročili (priloga A1, A2, A4,do A6 in spis Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 775/2020).

7. Listina, ki je označena kot priloga A3 je v tujem jeziku. Ker ji tožnik ni priložil overjenega prevoda (drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)3, niti je ni ponudil v upravnem postopku oziroma razložil čemu to ni storil (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1)4, je sodišče ni vzelo v obzir.

8. Predlog, da sodišče opravi poizvedbe pri Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, je sodišče zavrnilo. Kot je že pojasnilo na glavni obravnavi, je stranka sama dolžna predložiti listino na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Gre za tako imenovano predložitveno dolžnost stranke.5 Le če bi šlo za podatke, ki jih sama ne bi mogla doseči, bi jih sodišče priskrbelo po uradni dolžnosti (tretji odstavek 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožnik ni bil v takem položaju; sam je dejal, da pisne zahteve za evidenco obiskov ni dal, da pa lahko to stori v roku, ki ga bo določilo sodišče. Povedano kaže, da gre za listine, ki bi jih lahko pridobil. Nenazadnje pa tožnik teh podatkov ni predložil v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, izostalo pa je tudi njegovo pojasnilo, zakaj je temu tako (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).6 **K I. točki izreka**

9. Tožba je utemeljena.

10. Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v nadaljevanju: ZBPP7) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Izvajajo jo lahko samo osebe, določene z zakonom (5. člen ZBPP), med ostalimi odvetniki in odvetniške družbe (prvi odstavek 29. člena ZBPP).

11. Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Dolžan je voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu; v nadaljevanju: ZOdv8).

12. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po prejemu izpolnjene napotnice odloči o končnem obračunu storitev s sklepom. Slednjega pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

13. Dne 15. 7. 2020 je tožena stranka dodelila brezplačno pravno pomoč A. A. Za izvajanje slednje je določila tožnika. Ta je zastopal upravičenca na naroku v zvezi s predčasnim nastopom zaporne kazni pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

14. Tožnik je nato dne 20. 7. 2020 vrnil izpolnjeno napotnico za obračun stroškov brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Z njo je uveljavljal plačilo pregleda zadeve, posveta s stranko, vpogleda v spis, dveh sestankov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor in vožnje do tja, zastopanja na naroku za predčasen nastop kazni 17. 7. 2020, materialnih stroškov in davka na dodano vrednost po OT.

15. Tožena stranka je priglašene stroške odmerila po 12. točki Tarifne številke 10 Posebnega dela OT. Priznala je 171,98 EUR stroškov. Ta vsota je obsegala zastopanje na naroku dne 17. 7. 2020, materialne stroške in kilometrino. Postavila se je na stališče, da je bila pravna pomoč dana le za zastopanje na naroku, sicer pa je v okviru slednjega zajet tudi sestanek s stranko.

16. V prvi vrsti tožena stranka ni odločila o celotni zahtevi za povrnitev stroškov. Med ostalim je tožnik priglasil tudi davek na dodano vrednost. Tega tožena stranka ni vzela v obzir;9 te postavke stroškovnika ni obravnavala v svojem sklepu. Slednji se zato ne da preizkusiti.10

17. Sodišče pa tudi ni zasledilo obrazložitve zavrnitve plačila pregleda zadeve, posveta s stranko in vpogleda v spis. Tožena stranka je resda zapisala, da ni priznala nagrade za sestanek s stranko in vožnje do Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, toda o naštetih izdatkih se ni izrekla. V tem pogledu je njen sklep pomanjkljiv.

18. V oziru na zapisano je sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretja točka prvega odstavka 64. člena in tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Slednja mora obravnavati celotno zahtevo za plačilo stroškov (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19. Na tem mestu, v izogib nejasnosti, sodišče daje še kratko pripombo v zvezi z Obvezno razlago prve alineje 1. točke Tarifne številke 39 OT, ki jo je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na seji dne 9. 2. 2016. ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča in državni organi pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča in državne organe. Tako drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.11 Pri tem ne gre prezreti, da k tej obvezni razlagi pravosodni minister ni dal soglasja, niti ta razlaga ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.12 Enako velja za Pojasnilo k 2. točki Tarifne številke 39 OT z dne 28. 9. 2017. **K II. točki izreka**

20. Tožnici je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik13). Le-ta znaša 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 347,70 EUR. (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 7172021 z dne 18. 8. 2021, 16. do 18. točka, III Ips 76/2016 z dne 13. 3. 2018, 14. točka, sodba X Ips 22772014 z dne 12. 6. 2014, 8. točka in nadaljnje. 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 5 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 56/2018 z dne 16. 10. 2018, 27. in 28. točka in tam omenjeno pravno teorijo ter sodno prakso. 6 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 7 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 18/1993 z dne 9. 4. 1993, 24/2001 z dne 5. 4. 2001, 54/2008 z dne 2. 6. 2008, 35/2009 z dne 8. 5. 2009, 97/2014 z dne 30. 12. 2014, 46/2016 z dne 30. 6. 2016, 36/2019 z dne 22. 6. 2019 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-201/93-19 z dne 7. 3. 1996, U-I-212/03-14 z dne 24. 11. 2005 ter U-I-115/14-28 Up-218/14-45 z dne 5. 2. 2016. 9 Vidno iz zahteve za povrnitev stroškov z dne 20. 7. 2021 na drugi strani. Plačilo davka na dodano vrednost je uveljavljala tudi v tožbi, na tretji strani. 10 7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona splošnem upravnem postopku (Uradni listi Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013). 11 Po četrtem odstavku 153. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava; Uradni listi Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013) morajo posamični akti nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. 12 Tako 154. člen Ustave. 13 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.