Jedro

Seznam zaostalih obveznosti po svoji vsebini ustreza zahtevam 2. odstavka 44. člena ZDavP, če so iz njega razvidni izvršilni naslovi za posamezne vrste davčnih obveznosti, ki se izterjujejo, datumi nastopa izvršljivosti in višina posameznih glavnic ter pripadajočih zamudnih obresti za določeno obdobje. Poleg tega mora biti seznam zaostalih obveznosti overjen še s strani direktorja davčnega urada.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi (1. in 2. točka izreka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Nadalje je upniku v plačilo naložilo stroške odgovora na ugovor v višini 412.699,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje, predlog dolžnika za povrnitev 50 točk stroškov posveta s stranko z DDV-jem pa zavrnilo.

Zoper 1. in 2. točko sklepa se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da 2. odstavek 44. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 s spremembami, ki je veljal v času sestave seznama zaostalih obveznosti, v nadaljevanju ZDavP) določa, da je izvršilni naslov seznam zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overiti pa ga mora direktor davčnega urada. V seznamu mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden izvršilni naslov, datum njegove izvršljivosti in višina dolgovane glavnice ter neplačanih zamudnih obresti. Dolžnik namreč dolguje obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost zasebnika in zaposlenih pri zasebniku. Dolžnik je sam obračunal davke in prispevke na (iz)plačilni listi za sebe kot zavezanca in za zaposlene pri zasebniku od bruto osnove oziroma bruto plače ter tako podpisane obračune dostavljal davčnemu organu. Po tedaj veljavni zakonodaji je moral to storiti do 15. dne v mesecu in obračunane prispevke plačati do 21. dne v mesecu. Zato je datum izvršljivosti v seznamu zaostalih obveznosti enak datumu za plačilo. Seznam zaostalih obveznosti kot celota nima določenega datuma izvršljivosti, ker ima vsaka obveznost drugačen datum izvršljivosti. Dolžnik tudi v postopku davčne izvršbe zoper sklepe o prisilni izterjavi dolga ni nikoli ugovarjal. Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer seznama dolžnikovih zaostalih obveznosti na dan 14.11.2002. V zvezi z navedenim seznamom je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da ni sestavljen v skladu z 2. odstavkom 44. člena ZDavP, ker iz njega ni razvidno, kdaj je postal seznam izvršljiv, kdo je potrdil izvršljivost seznama in na podlagi katerih izvršilnih naslovov dolžnik dolguje terjani znesek.

Pritožbeno sodišče pa se s takšno presojo sodišča prve stopnje ne strinja. ZDavP v 2. odstavku 44. člena določa, da je v primeru, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. Glede na določbo 1. odstavka 44. člena ZDavP je izvršilni naslov po tem zakonu lahko odločba o odmeri davka, davčni obračun ali ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku. Iz predloženega seznama zaostalih obveznosti je razvidno, kaj je podlaga dolžnikove obveznosti. Izvršilni naslov v konkretnem primeru predstavljajo davčni obračuni za posamezno vrsto davkov in prispevkov, ki imajo vsak svojo kontno številko. Na podlagi teh obračunov dolžnik dolguje upniku neporavnane davke iz dejavnosti in prispevke za zaposlovanje ter porodniško varstvo, neporavnane prispevke za PIZ in zdravstveno zavarovanje, neporavnane prispevke za zdravstveno zavarovanje za zaposlene pri zasebniku, neporavnane prispevke za PIZ za zaposlene pri zasebniku, neporavnano članarino za GZ in neporavnane davke ter prispevke za zaposlene. Dolžnik je bil namreč kot davčni zavezanec v skladu s 109. členom ZDavP dolžan sam obračunati in plačati davke ter prispevke, za katere je tak način plačevanja določen s tem zakonom (tim. samoobdavčitev). V ta namen je bil dolžan obračune predložiti pristojnemu davčnemu uradu in obračunano akontacijo davka plačati v rokih, določenih z zakonom (111. in 113. člen ZDavP). Kot izhaja iz seznama zaostalih obveznosti je dolžnik davčne obračune pristojnemu davčnemu organu predložil, vendar pa obračunanih davkov in prispevkov v zakonsko določenem roku ni plačal. V seznamu zaostalih obveznosti, ki ga je upnik predložil sodišču, so torej navedene vse v roku za prostovoljno izpolnitev neplačane davčne obveznosti, nastale na podlagi davčnih obračunov, ki jih je izstavil dolžnik sam. Iz navedenega seznama so razvidni izvršilni naslovi za posamezne vrste davčnih obveznosti, datumi nastopa izvršljivosti, višina glavnic in pripadajočih zamudnih obresti za določeno obdobje. Seznam zaostalih obveznosti je opremljen tudi s potrdilom o izvršljivosti, saj je pred sodno izvršbo neuspešno tekla davčna izvršba, v okviru katere je imel dolžnik možnost ugovarjati vsebinski pravilnosti seznama (81. člen ZDavP). V sodni izvršbi to ni več mogoče, lahko pa dolžnik uveljavlja vse ugovore, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. člena ZIZ.

Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da seznam zaostalih obveznosti, na katerem temelji upnikov predlog za izvršbo, po svoji vsebini ustreza zahtevam 2. odstavka 44. člena ZDavP. Glede potrdila izvršljivosti, na katerega opozarja sodišče prve stopnje, pa je treba opozoriti, da vprašanje, kdo je navedeno potrdilo dal, za presojo primernosti izvršilnega naslova ni pomembno. ZDavP v citiranem členu zahteva le, da je seznam sestavljen s strani knjigovodstva davčnega urada in overjen s strani direktorja davčnega urada. Edino vprašanje, ki se v tej zvezi zastavlja, je, ali je v konkretnem primeru seznam zaostalih obveznosti overila pristojna oseba. Seznam zaostalih obveznosti, ki ga je predložil upnik, je namreč podpisala vodja izpostave in ne direktor davčnega urada. Iz seznama je sicer razvidno, da naj bi vodja izpostave to storila po pooblastilu, vendar pa se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je vodja izpostave imela ustrezno pooblastilo direktorja davčnega urada, ni ukvarjalo, s tem pa je eno odločilnih dejstev za presojo primernosti izvršilnega naslova ostalo nerazčiščeno.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi, sklep v izpodbijanem delu (tj. 1. in 2. točki izreka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti, ali je seznam zaostalih obveznosti overjen s strani pristojne osebe oziroma ali je imela vodja izpostave ustrezno pooblastilo direktorja davčnega urada, in se opredeliti do ugovornih navedb dolžnika glede zastaranja.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.