Jedro

Niti iz dejanskega stanja niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je zahteva očitno nerazumna oziroma neutemeljena. Zato je tožena stranka nepravilno uporabila določbo prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, Opr. št. Bpp 517/2017 z dne 12. 4. 2017 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne praven pomoči za vložitev predloga za izvršbo zaradi neplačane preživnine za otroka. Iz obrazložitve izhaja zaključek tožene stranke, da je zahtevek tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in da zato objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni izpolnjen. Ugotavlja, da tožeča stranka brezplačne pravne pomoči ne potrebuje, saj lahko predlog za izvršbo kot zakonita zastopnica mladoletnega otroka vloži na vnaprej pripravljenem obrazcu pri Okrajnem sodišču v Mariboru, ob strokovni pomoči tam zaposlenih, v času uradnih ur sodišča. Kolikor pa bi se v nadaljevanju izvršilnega postopka izkazalo, da vseeno potrebuje pomoč odvetnika, lahko takrat znova zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v želenem obsegu.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot tudi zaradi kršitve 22. in 14. člena Ustave RS. Navaja, da tožena stranka pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ni upoštevala v 24. členu ZBPP določenih kriterijev. Razloga "nepotrebnosti pravne pomoči" ZBPP nikjer ne definira, zato je odločanje o zavrnitvi le-te nezakonito in tudi protiustavno. Tožena stranka je odločila drugače, kot v podobnih primerljivih zadevah odločajo sodišča, zato je tudi podana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Kot dokaz neenake obravnave povzema vsebino sodne odločbe Upravnega sodišča RS v zadevi št. I U 631/2016 z dne 24. 5. 2016, kjer je bilo obravnavano skorajda identično dejansko stanje kot pri tožeči stranki.

3. Potrebo po pomoči odvetnika utemeljuje z dejstvom, da je šele s pomočjo izbrane odvetnice pridobila podatke o stalnem prebivališču dolžnika. Prav tako je bilo v okviru priprave predloga za izvršbo potrebno napraviti natančen izračun oz. tabelo dolga, saj gre za izterjavo zapadle in neplačane preživnine v daljšem časovnem obdobju, v katerem se je le-ta spreminjala po višini zaradi usklajevanja višine preživnine z rastjo cen v RS. Na utemeljenost zahteve pa kaže tudi dejstvo, da gre za postopek, v katerem kot upnik nastopa mladoletna oseba in da gre za izvršbo za zapadle in neplačane preživninske obveznosti, torej za sredstva, ki so namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma mladoletnega otroka in zagotavljanju minimalnih materialnih pogojev za življenje in razvoj. Tožeči stranki namreč ni razumljivo, kako bi lahko vlagala izvršbo z izpolnjevanjem obrazca ob pomoči strokovne delavke na sodišču, brez podatka o naslovu dolžnika in brez dokumenta o višini preživnine za posamezna obdobja.

4. Ob vsem tem je potrebno upoštevati tudi, da je tožeča stranka oz. njena pooblaščenka predlog za izvršbo vložila takoj po vložitvi vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ni čakala na odločitev. Upoštevati je potrebno tudi, da je učinkovitost izvršilnega postopka pomemben vidik, saj gre za mladoletno upnico, katere zakonita zastopnica je tožeča stranka, ki je brez zaposlitve in mladoletno hčerko A. preživlja z denarno socialno pomočjo in otroškim dodatkom. Glede na izkazano izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP v tožbi zatrjuje tudi izpolnjevanje finančnega pogoja.

5. Zatrjuje tudi, da je aktivno legitimirana za vložitev vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči in se pri tem sklicuje na obrazložitev stališča, ki izhaja iz sodne odločbe Upravnega sodišča opr. št. IV 315/2013. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu za brezplačno pravno pomoč v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje postopek za vložitev predloga za izvršbo na podlagi tipskega obrazca, ki po presoji tožene stranke negira trditev tožeče stranke, da v izvršilnem postopku nujno potrebuje pomoč odvetnika. Sicer pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi navedla, da v kolikor bi se v nadaljnjem izvršilnem postopku izkazalo, da bi tožeča stranka vseeno potrebovala pomoč, lahko za to ponovno zaprosil. Odločitev tožene stranke, da tožeča stranka ne potrebuje brezplačne pravne pomoči odvetnika temelji na dejstvu, da tožeča stranka ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, zakaj bi v izvršilnem postopku potrebovala pomoč odvetnika, niti ni izpostavila kakšne od okoliščin, ki jih sedaj zatrjuje v tožbi. Torej gre za tožbene novote. Da pomoč odvetnika ni potrebna naj bi izhajalo tudi iz načela ekonomičnosti. Zaradi vsega navedenega je tožena stranka mnenja, da tožeča stranka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba je utemeljena.

8. ZBPP v 24. členu pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (t. i. objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oz. če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če so pričakovanja ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Navedena pravna ureditev organa za brezplačno pravno pomoč ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oz. nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oz. brez podrobnejše presoje.

10. V obširni in ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstajata formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oz. obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti".

11. V obravnavanem primeru tožena stranka izpodbijano odločitev utemeljuje z razlogom nepotrebnosti dodelitve brezplačne praven pomoči, zaradi pomoči, ki jo v zvezi z izterjavo preživnine nudi sodišče. Ni pa niti iz dejanskega stanja niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, zakaj je zahteva zaradi tega dejstva očitno nerazumna oziroma neutemeljena. Zato je tožena stranka s tem, ko je izpodbijano odločitev oprla zgolj na tako presojo, nepravilno uporabila določbo prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Kot neutemeljene sodišče tako zavrača navedbe tožene stranke, da predstavljajo razlogi, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala upravičenost do brezplačne pravne pomoči, nedovoljeno tožbeno novoto. Nasprotno, po presoji sodišča navedeno zgolj dokazuje, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

12. Bistveno pomanjkljivo je tudi sklicevanje tožene stranke na ekonomičnost postopka, glede na to, da tožena stranka ob tem ni v ničemer upoštevala načela varovanja otrokovih koristi, ki je splošno pravno načelo, ki ga je treba upoštevati pri vseh odločitvah v zvezi z otroci.

13. Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in v skladu s 4. in 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodišče pri tem zgolj pripominja, da bi bilo pri ponovnem presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči potrebno upoštevati, da je v postopku v zvezi z izterjavo preživnine upnik mld. hči tožeče stranke, tožeča stranka pa njena zakonita zastopnica.

14. Kadar sodišče tožbi ugodi ter odpravi izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

15. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša za zahtevani DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (pravi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).