Jedro

Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni ugodilo predlogu tožeče stranke z dne 8. 6. 2021 za oprostitev v celoti oziroma delno, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Iz podatkov zadnje bilance stanja na 31. 12. 2020 in izkaza poslovnega izida v obdobju ob 1. 1. do 31. 12. 2020 je ugotovilo, da je tožeča stranka imela 2,212.110,31 EUR sredstev in obveznosti do virov sredstev, 19.673,97 EUR prenesenega čistega dobička in 11.663,85 EUR prenesene čiste izgube, kratkoročne poslovne obveznosti 1,699.258,68 EUR so presegale kratkoročne poslovne terjatve 165.473,80 EUR ter je imela 38.348,00 EUR čistih prihodkov od prodaje in 10.632,20 EUR čistega dobička. Po pridobitvi podatkov o prilivih in stanju na edinem transakcijskem računu pri banki ... d.d. je ugotovilo, da je tožeča stranka od 30. 5. do 30. 8. 2021 imela prilive cca. 380.000,00 EUR, odlive cca. 299.000,00 EUR, stanje na 30. 8. 2021 je znašalo 88.111,11 EUR. Višina sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje znaša 3.003,00 EUR. Sodišče je upoštevaje trenutno stanje na transakcijskem računu ocenilo, da ima dovolj sredstev za plačilo celotne sodne takse v enkratnem znesku, saj ne bo ogroženo poslovanje. Tožeča stranka se je sklicevala, da ima odprtih več sodnih sporov, za katere redno prejema plačilne naloge za sodno takso oziroma za katere bo v tem mesecu (vloga v juniju 2021) namenila večjo vsoto za plačilo, česar ni konkretizirala, ni navedla koliko naj bi redno mesečno oziroma trenutno morala nameniti za plačilo sodnih taks, ni navajala, da bi imela sredstva rezervirana za druge redne stroške, npr. plače delavcev. Iz s strani tožeče stranke priloženih izpisov o stanju na transakcijskem računu in s strani sodišča pridobljenih izpisov transakcijskega računa izhaja, da je od 30. 5. do 30. 8. 2021 na račun sodišč plačala skupno 371,60 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da ne more poravnati takse v enem obroku takoj brez ogrožanja dejavnosti. Sodišče ni upoštevalo realnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Vsak mesec mora iz transakcijskega računa izplačati dve plači v skupni višini 2.809,77 EUR ter prispevke v skupni višini 1.772,57 EUR. Zoper tožečo stranko je bil 9. 10. 2020 vložen predlog za začetek stečaja, iz katerega izhaja, da naj bi imela terjatev do H. d.o.o. več kot 500.000,00 EUR, če upoštevamo natekle obresti. Tožeča stranke terjatve ne priznava, ker ne obstoji in meni, da je bil predlog za začetek stečaja vložen neupravičeno, ampak mora ravno zaradi tega skrbeti za likvidnost, saj stečajnemu sodišču vsak teden sporoča stanje likvidnosti oziroma boniteto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene navedbe o mesečnem plačevanju dveh plač in prispevkov ter vse v zvezi s predlogom za začetek stečaja so novote. Zanje tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati pravočasno v vlogi pred sodiščem prve stopnje. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP).

5. V ostalem delu pritožbe tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR (3. točka obrazložitve sklepa). Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR (4. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila. Posledično ni dokazala, da bo s takojšnjim plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost po tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo njen predlog za oprostitev, obročno in odlog plačila sodne takse.

6. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.