Jedro

Sodna praksa in pravna teorija sta med standardna merila v zvezi z relativnim razlogom za izločitev uvrstili tudi ekonomsko odvisnost izvedenca od stranke - v konkretnem primeru družbe, ki je zanj izstavila račun in poravnala honorar za opravljeno izvedensko delo, direktor družbe pa je mož tožničine pooblaščenke oziroma zet njenega pooblaščenca.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v ugodenem delu razveljavita in vrne zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V tej odškodninski pravdi, povezani s prometno nesrečo 24.6.1995, je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1,928.744,00 SIT (od tega 1,900.000,00 SIT za negmotno škodo, ostalo pa za gmotno) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku za nadaljnjih 400.000,00 SIT tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo. V zvezi s toženkino pritožbo je zavzelo stališče, da dejstvo, da je račun za izvedensko delo izdelala firma, katere direktor je zet tožničinega pooblaščenca oziroma mož pooblaščenke, ni razlog za izločitev izvedenca po 254. členu v zvezi s 6. točko 71. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP), saj je izvedenec v pogodbenem razmerju le za finančno storitev, ne pa vsebinsko. Prvostopno sodišče je tudi izrecno odločilo, da se predlogu za postavitev drugega izvedenca ne ugodi (drugi odstavek 220. člena ZPP). Glede višine odškodnine, prisojene za posamezne oblike nepremoženjske škode, je menilo, da je ne gre višati ne nižati.

Proti tej sodbi v zvezi s prvostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala revizijskemu sodišču, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje prvemu sodišču. Navaja, da so nastali razlogi za izločitev izvedenca, ker je ta glede plačila izvedenine v pogodbenem razmerju z E. d.o.o., katere direktor je zet tožničinega pooblaščenca oziroma mož pooblaščenke. Gre za enake izločitvene razloge kot za sodnika. Sodnik, izvedenec in pooblaščenci delajo za denar, fiskalni interes pa ima seveda tudi d.o.o. in njen direktor. Gre za povezavo med izvedencem in odvetnikom, sicer bi bilo plačilo izvedenine opravljeno direktno na izvedenčev račun ali prek Avtorske agencije. Nov izvedenec in novo mnenje bi pokazala, da so odločilna dejstva drugačna.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Zakon določa, da je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je izločen sodnik (prvi odstavek 254. člena ZPP). Za slednjega in tako tudi za izvedenca pa določa zakon poleg absolutnih razlogov za izločitev še relativne razloge, ki pa jih ne navaja ne izrecno ne primeroma, marveč s pravnim standardom: sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti (6. točka 71. člena ZPP). Sodna praksa in pravna teorija sta med standardna merila v zvezi s tem uvrstili tudi ekonomsko odvisnost sodnika od stranke oziroma prestavljeno na obravnavani primer - odvisnost izvedenca od družbe, ki je zanj izstavila račun in ki mu poravna honorar za opravljeno izvedensko delo, njen direktor pa je mož tožničine pooblaščenke oziroma zet njenega pooblaščenca. Opisana okoliščina je vzbudila dvom pri toženi stranki o nepristranskosti postavljenega izvedenca. Tudi objektivno gledano lahko v takšnem položaju vzbudi opisano dejstvo dvom, in to ne le o nepristranskosti podanega izvedenskega mnenja, marveč tudi o nepristranskosti samega sojenja. Izvedenec namreč nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča, ko je potrebno za razjasnitev kakšnega dejstva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (250. člen ZPP). Pravica do nepristranskega sojenja je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), to pa terja široko obravnavanje izločitvenega razloga - obstoj dvoma o nepristranskosti. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se pokaže kot nepravilna odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo izločitveni predlog tožene stranke in s katero je pritožbeno sodišče potrdilo to odločitev. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 254. členu in 6. točki 71. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ker je to dovoljeni revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP in ker je podan, je sodišče ugodilo reviziji, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in vrnilo zadevo v tem obsegu temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 394. člena ZPP). Ob novem sojenju bo tako moralo sodišče izvesti dokazni postopek z drugim izvedencem.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.