Jedro

Izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja po skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva.

Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka pa ni pritožbe.

Izrek

Pritožbe se zavržejo.

Pritožnici G.O. in J.V. sami nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr.štev. 12 Pg 27/2004 z dne

4.10.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 11.10.2004 dolžnike, ki jih je upnik označil kot etažne lastnike stavbe X c. št. Y v Ljubljani, pozvalo, da v roku 8 dni imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj (1. točka izreka) in sklenilo, da se v primeru, če etažni lastniki ne bodo sami imenovali skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, za tega šteje I.P. d.o.o., Z ulica št. Ž, Ljubljana (2. točka izreka).

Zoper sklep so se pritožili dolžniki:

1. G.O., Ljubljana

2. S.P.C. d.o.o., Ljubljana

3. V.R. in I. d.o.o., Ljubljana

4. E.K. d.o.o., Ljubljana

5. J.V., Ljubljana in

6. E. d.o.o, Ljubljana.

Pritožbe niso dovoljene.

Začasna odredba je sredstvo zavarovanja (240. člen ZIZ). Določbe ZIZ o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona, ki se nanaša na zavarovanje, drugače določeno (239. člen ZIZ). V izvršilnem postopku se primarno uporabljajo pravila izvršilnega postopka, ki so določena v ZIZ. V kolikor pa določenih pravil postopka, ZIZ ali kakšen drug zakon ne določa, se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Postopka vročanja sodnih pisanj ZIZ posebej ne ureja, zato se smiselno uporabljajo določbe ZPP o vročanju (15. člen ZIZ). Med določbe ZPP o vročanju sodnih pisanj sodi tudi določba o imenovanju skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj (147. člen ZPP), na katero je sodišče prve stopnje smiselno, v skladu s 15. členom ZIZ, oprlo izpodbijani sklep.

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj je oseba, ki za osebo, ki ji je namenjeno sodno pisanje, opravi dejanje sprejema tega sodnega pisanja in ji ga nato posreduje. Dejanje sprejema sodnega pisanja se uresniči tako, da pooblaščenec za sprejemanje pisanj podpiše potrdilo o vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP), vročevalec pa na vročilnico napiše, da je vročitev opravljena po pooblaščencu za sprejemanje pisanj (peti odstavek 149. člena ZPP).

Pooblastilno razmerje nastane na podlagi zakona ali na podlagi pooblastila stranke pooblaščencu za sprejem sodnih pisanj. ZPP v določenih primerih vročanja določa osebe, ki za naslovnika sprejmejo sodno pisanje (na primer odrasli člani gospodinjstva, hišnik, sosed itd.) in so torej te osebe po zakonu pooblaščene sprejeti sodno pisanje za naslovnika. Na podlagi pooblastila samega naslovnika, ki so mu namenjena sodna pisanja pa na podlagi 133. člena ZPP, državni organi, pravne osebe ali podjetniki posamezniki lahko pooblastijo določeno osebo za sprejem sodnih pisanj. V tem primeru se opravi osebna vročitev sodnih pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP pravnim osebam in državnim organom tako, da vročevalec izroči sodno pisanje pooblaščencu pravne osebe ali državnega organa za sprejemanje pisanj in se ta tudi podpiše na vročilnico (šesti odstavek 142. člena ZPP). Vročevalec v tem primeru ne izroči sodnega pisanja osebno zakonitemu zastopniku pravne osebe ali državnega organa. Zato praviloma zakoniti zastopnik tudi ne podpiše vročilnice. Če pa vendarle sam prevzame sodno pisanje in podpiše vročilnico, sodnega pisanja ni treba vročati še po pooblaščencu za sprejemanje pisanj (primerjaj s sedmim odstavkom 142. člena ZPP).

Več državnih organov ali več pravnih oseb, ki poslujejo na istem naslovu, kot to izhaja iz pogoste prakse in je pritožbenemu sodišču znana iz sodnih spisov, določi skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ki vročevalcu podpiše prevzem pisanja in na vročilnico odtisne štampiljko posamezne pravne osebe oziroma državnega organa.

Nato pa poskrbi, da ga naslovniku, ki mu je pisanje namenjeno in v čigar imenu ga je prevzel, nemudoma posreduje.

V primeru, ki ga ureja drugi odstavek 147. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če je toženih več enotnih sospornikov, ki nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, iz razloga ekonomičnosti postopka, te spodbudi, da določijo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če pa tega v določenem roku sami ne storijo, s svojo odločitvijo o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj, nadomesti njihovo pooblastilo in jih s tem tudi ustrezno seznani. Če kadarkoli med postopkom dolžniki dosežejo soglasje o drugem pooblaščencu, ki bo za njih sprejemal sodna pisanja, sodišče tako sporočilo upošteva. V tem smislu je izbira sodišča o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj začasna.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo med pripravami za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega sodišča ima izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj drugemu in naslednje označenim dolžnikom v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, pravno naravo sklepa procesnega vodstva (primerjaj s 17. točko 1. odstavka 270.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato ga lahko sodišče prve stopnje med postopkom tudi spremeni ali pa dolžnikom vroča sodna pisanja tudi mimo imenovanega skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (3. odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Zato je pritožbeno sodišče nedovoljene pritožbe zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnici, ki sta uveljavljali pritožbene stroške, sta jih dolžni sami nositi, ker s pritožbama nista uspeli, upnika pa nista povzročila pritožbenih stroškov (šesti odstavek 38. člena ZIZ).