Jedro

Pritožbeni rok začne teči od prvega naslednjega dne od dneva vročitve (smiselna uporaba drugega odstavka 111. člena ZPP).Glede na neizkazano vročitev sklepa ni mogoče preizkusiti, ali je rok za pritožbo zoper ta sklep že sploh začel teči ter posledično, kdaj se je iztekel.

Izrek

I. Pritožba z dne 25. 8. 2014 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014 se zavrne in navedeni sklep potrdi.

II. Pritožba z dne 21. 10. 2014 se v delu, v katerem se nanaša na sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014, zavrže, v delu, v katerem se nanaša na sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2014, pa se tej pritožbi ugodi in navedeni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 22. 7. 2014 je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnikov zavrglo.

2. Tako prvostopno odločitev v pritožbenem roku (s pritožbo z dne 25. 8. 2014) laično izpodbijata dolžnika brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Izpodbijanemu sklepu smiselno očitata zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer izpostavljata posamezne določbe Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nasprotju s katerimi naj bi bil izpodbijani sklep. Izpostavljata nepravilnosti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ki je podlaga izvršbe v obravnavani zadevi. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. S sklepom z dne 29. 9. 2014 je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnikov zavrglo.

4. V pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2014 sta dolžnika dne 21. 10. 2014 vložila pravočasno laično pritožbo, v kateri uvodoma navajata, da z njo izpodbijata tako sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014 kakor tudi sklep istega sodišča z dne 29. 9. 2014. Sodišču prve stopnje smiselno očitata zmotno uporabo materialnega prava, saj kot razlog za izpodbijanje navajata določbe Ustave RS, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter posamezne zakone, med drugim Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ponovno izpostavljata nepravilnosti postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov v obravnavani zadevi ter navajata, da so sosedje po nekem čudnem sodnem postopku prišli do poti, ki je nikoli ni bilo, zaradi česar je prišlo do spora. Izpodbijani sklepi naj bi bili izdani brez udeležbe dolžnikov na javni razpravi na sodišču, dolžnika ne vesta, kaj se od njiju terja in zakaj. V vsej zadevi je bilo po mnenju dolžnikov zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Iz priloženega sklepa sploh ni razvidno, zakaj naj bi bila odstranjena kovinska vrata, ki so last in posest dolžnikov. Predhodno jima ni bila vročena nobena pošta v tej zadevi na njunem stalnem naslovu, zato sploh nista imela možnosti predstaviti svojih pravnih argumentov. Nadalje grajata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta prava nevešči stranki. Izpodbijana sklepa sploh ne navajata, na podlagi katerega zakona in člena teče postopek. Dolžnika predlagata njuno razveljavitev.

5. Pritožba z dne 25. 8. 2014 ni utemeljena. Pritožba z dne 21. 10. 2014 pa je v delu, v katerem se nanaša na sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014, prepozna, v delu, s katerim izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2014, pa je ta pritožba utemeljena.

O pritožbi z dne 25. 8. 2014:

6. S to pritožbo pritožnika v pritožbenem roku napadata sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014 o zavrženju pritožbe zoper prvostopni sklep z dne 16. 6. 2014, ker je bila le-ta vložena prepozno.

7. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v sklepu z dne 22. 7. 2014 ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. Neutemeljena je tudi nekonkretizirana pritožbena graja zmotne uporabe materialnega prava. V skladu s podatki v spisu je sodišče prve stopnje pooblaščencu dolžnikov prvostopni sklep z dne 16. 6. 2014 vročilo 18. 6. 2014, v pravnem pouku k navedenemu sklepu pa dolžnika pravilno opozorilo na osemdnevni pritožbeni rok. Slednji je potekel s 26. 8. 2014 (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožba dolžnikov, ki sta jo le-ta priporočeno vložila šele 1. 7. 2014, vložena po poteku pritožbenega roka, in jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 22. 7. 2014 povsem utemeljeno zavrglo (prvi v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa navedenega (pravilnosti zavrženja njune pritožbe z dne 1. 7. 2014) pritožnika v obravnavani laični pritožbi z dne 25. 8. 2014 izrecno niti ne izpodbijata.

8. V zvezi s pritožbeno grajo, v okviru katere pritožnika tudi v tej pritožbi izpostavljata nepravilnosti postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov v obravnavani zadevi, sodišče druge stopnje pripominja, da so opisane pritožbene navedbe glede na vsebino izpodbijanega sklepa (zavrženje prepozne pritožbe) za odločitev v obravnavani zadevi povsem pravno nerelevantne. Kljub temu je dodati, da je v izvršilnem postopku uveljavljeno načelo stroge formalne legalitete, v skladu s katerim je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano. To izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti. Iz tega razloga izvršilno sodišče ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova.(1)

9. Vse obrazloženo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe z dne 25. 8. 2014 in potrditev z njo izpodbijanega prvostopnega sklepa z dne 22. 7. 2014. O pritožbi z dne 21. 10. 2014:

10. V uvodu te pritožbe dolžnika navajata, da z njo izpodbijata tako sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014 kakor tudi sklep istega sodišča z dne 29. 9. 2014. Ker se je pritožbeni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 7. 2014, ki je bil pooblaščencu dolžnikov vročen 18. 8. 2014, za dolžnika iztekel s 26. 8. 2014, je obravnavana pritožba z dne 21. 10. 2014 v delu, v katerem se nanaša na prvostopni sklep z dne 22. 7. 2014, prepozna, kar je v tem delu narekovalo njeno zavrženje (prvi v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) že ob preizkusu te pritožbe (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V delu, v katerem dolžnika s pritožbo z dne 21. 10. 2014 izpodbijata prvostopni sklep z dne 29. 9. 2014, pa se je le-ta že ob uradnem preizkusu zadeve pokazala kot utemeljena. Sodišče druge stopnje je namreč v okviru navedenega preizkusa prvostopnega sklepa z dne 29. 9. 2014 v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ v njem zasledilo pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, ter nejasnosti in nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa (14. točka prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

12. V izreku izpodbijanega sklepa z dne 29. 9. 2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožba dolžnikov zavrže, vendar iz njega ne izhaja, katera pritožba niti zoper kateri sklep. Tega tudi iz uvoda izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati. Navedeno se pokaže kot odločilno v obravnavani zadevi, ko je bilo izdano večje število prvostopnih sklepov, s strani dolžnikov pa vloženih večje število laičnih pritožb, pri čemer posamezne od njih (konkretno pritožba z dne 25. 8. 2014) kljub izpolnjenosti procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje (pravočasnost, popolnost, dovoljenost - analogna uporaba 343. člena ZPP) niso bile posredovane sodišču druge stopnje v pristojno odločanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa nadalje izhaja, da naj bi bila predmet zavrženja pritožba dolžnikov z dne 1. 9. 2014, ki sta jo le-ta vložila po poteku pritožbenega roka zoper prvostopni sklep z dne 16. 6. 2014, kateri jima je bil vročen dne 18. 6. 2014. Vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da sta dolžnika 1. 9. 2014 sicer res priporočeno vložila pritožbo, a ne zoper sklep, ki ga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, temveč zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 4. 2014, kot izhaja iz izrecne navedbe v tej laični pritožbi. V slednjem primeru (sklep z dne 28. 4. 2014) gre za sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to upnico glede na njen predlog za vzpostavitev prejšnjega stanja z dne 28. 2. 2014 pooblastilo, da sama ali s pomočjo določenega izvršitelja odstrani dvokrilna kovinska vrata s parc. št. ky k.o. B.. V spisu ni izkazana vročitev navedenega sklepa dolžnikoma oz. njunemu pooblaščencu, saj v njem ni potrdila o vročitvi (149. člen ZPP). Na odredbi o vročitvi tega sklepa (list. št. 103 spisa) je sicer ob imenu pooblaščenca dolžnikov ročni pripis „prejel 7. 5. 14“ brez podpisa, kar pa po presoji sodišča druge stopnje za potrditev vročitve ne zadošča. Ker pritožbeni rok začne teči od prvega naslednjega dne od dneva vročitve (smiselna uporaba drugega odstavka 111. člena ZPP), v obravnavani zadevi glede na neizkazano vročitev sklepa z dne 28. 4. 2014 ni mogoče preizkusiti, ali je rok za pritožbo zoper ta sklep že sploh začel teči ter posledično, kdaj se je iztekel. Slednje pa je pomembno za vprašanje pravočasnosti pritožbe z dne 1. 9. 2014, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29. 9. 2014 tako nepravilno oz. vsaj preuranjeno zavrglo.

13. Vse obrazloženo je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ že ob uradnem preizkusu zadeve narekovalo ugoditev pritožbi zoper prvostopni sklep z dne 29. 9. 2014 in njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje, zato se sodišču druge stopnje z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami ni bilo treba več ukvarjati. Sodišče prve stopnje bo moralo najprej raziskati, ali je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 4. 2014 dolžnikoma (oz. vsem strankam postopka) pravilno vročen. Ob tem je dodati, da je mogoče, če se vročilnica izgubi, v skladu s sedmim odstavkom 149. člena ZPP vročitev dokazovati tudi drugače. V primeru, da vročitve sklepa z dne 28. 4. 2014 ne bo mogoče zanesljivo dokazati, ga bo potrebno strankam postopka (ponovno) vročiti, kar bo vplivalo tudi na vprašanje pravočasnosti pritožbe z dne 1. 9. 2014. Ob tem je le opozoriti na dopis dolžnikov na list. št. 150 spisa, v katerem se le-ta zavzemata za vročanje na njun domači naslov. Ker se v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja praviloma vročajo njemu, bo potrebno v primeru ponovnega vročanja glede na dopis dolžnikov in njuno siceršnje laično vlaganje vlog v postopku v obravnavani zadevi najprej razčistiti, ali pooblastilno razmerje z njunim pooblaščencem sploh še obstaja, saj je od tega odvisna pravilnost morebitne ponovne vročitve (pooblaščencu oz. dolžnikoma osebno).

Op. št. (1): Tako tudi VS RS sklep II Ips 207/2006.