Jedro

Dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že dovoljena izvršba v korist upnika, ne preprečuje dovolitve izvršbe na isto dolžnikovo nepremičnino v korist istega upnika v drugem postopku. Pri tem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti le, ali teče med istima strankama za izterjavo terjatve drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le v primeru, če sodišče ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe, to je na dolžnikovo nepremičnino zavrnilo in dolžniku naložilo, da upniku v 8 dneh povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 184,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so dolžnikove navedbe o visečnosti postopka nepopolne. Dolžnik je obrazložil, da je upnik istočasno iz enega samega poslovnega razmerja, posledično na podlagi ene terjatve vložil skoraj sočasno dva izvršilna predloga. Dolžnik je praktično dolžan enkrat in ne dvakrat, in če se vodita dva izvršilna postopka na njegovi nepremičnini hkrati je s tem materialno oškodovan. Poudarja, da je k ugovoru v dokaz priložil izpisek iz zemljiške knjige, na katerem sta zaznamovani dve izvršbi, kljub enemu poslovnemu razmerju, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Prav tako dolžnik ni prejel niti opomina, niti ni seznanjen z blokado oziroma rubežem njegove nepremičnine. Ker je sodišče neutemeljeno zavrnilo dolžnikov ugovor, upnik tudi ni upravičen do povrnitve stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Izključno v dispoziciji upnika je torej, ali bo tekom postopka predlagal izvršbo še na druga izvršilna sredstva in sodišče more njegovemu predlogu slediti.

5. V obravnavani zadevi je upnik tak predlog podal, pri čemer je skladno z zahtevo iz prvega odstavka 168. člena ZIZ določno označil nepremičnino, saj je navedel katastrsko občino, parcelno številko in ID znak. Ti podatki sodišču omogočajo, da z vpogledom v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine. Navedeno je v konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče tudi storilo in po ugotovitvi, da je v zemljiški knjigi pri predmetni nepremičnini vknjižen kot lastnik dolžnik, izvršbo dovolilo.

6. Ugovorne očitke o nepopolnem predlogu je prvostopenjsko sodišče glede na določno označeno nepremičnino v predlogu, ki omogoča preizkus lastništva, in k predlogu priložen izpisek iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino, utemeljeno zavrnilo.

7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi ugovor vpisanih dveh zaznamb izvršbe pri predmetni nepremičnini in ugovor visečnosti postopka, kar vse dolžnik ponovno izpostavlja v pritožbi. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že dovoljena izvršba v korist upnika, ne preprečuje dovolitve izvršbe na isto dolžnikovo nepremičnino v korist istega upnika v drugem postopku. Pri tem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti le, ali teče med istima strankama za izterjavo terjatve drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le v primeru, če sodišče ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže. 8. Uradni preizkus visečnosti izvršbe, ki ga je prvostopenjsko sodišče opravilo kot to izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je pokazal, da postopek VL 128506/2013, na podlagi katerega je vknjižena zaznamba izvršbe na dolžnikovi nepremičnini pod Dn … z učinkom od 9. 1. 2014, teče na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi VL 128506/2013 z dne 13. 8. 2013, izdanega na podlagi verodostojne listine. Postopek VL 123471/2013, na podlagi katerega je vknjižena zaznamba izvršbe na dolžnikovi nepremičnini pod Dn 6810/2014 z učinkom od 10. 1. 2014, pa teče na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi VL 123471/2013 z dne 1. 8. 2013, izdanega na podlagi verodostojne listine.

9. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, v naložitvenem delu predstavlja samostojen izvršilni naslov. V njem je namreč odločeno o obstoju in višini upnikove terjatve. V konkretnem primeru je tako s sklepom VL 128506/2013 z dne 13. 8. 2014 pravnomočno odločeno o upnikovi terjatvi v višini 8.283,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2013 in izvršilnih stroških v višini 178,76 EUR, s sklepom VL 123471/2013 z dne 1. 8. 2013 pa o upnikovi terjatvi v višini 5.719,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2013 dalje do plačila in izvršilnih stroških v višini 149,84 EUR. Sklepa o izvršbi kot pravnomočni sodni odločbi predstavljata ločena in samostojna izvršilna naslova ter kot taka samostojno podlago za izvršbo zoper dolžnika (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Glede na pravnomočno razsojena dajatvena zahtevka v posameznem sklepu o izvršbi je dolžnik prepozen z ugovori, da gre za isto terjatev iz enega poslovnega razmerja. Ugovor visečnosti pravde in že razsojene stvari bi moral uveljavljati v rednem ugovoru zoper nepravnomočni sklep o izvršbi oziroma v nadaljevanju doseči razveljavitev izvršilnega naslova z izrednim pravnim sredstvom (63. člen ZIZ). Šele razveljavitev izvršilnega naslova bi imela za posledico ustavitev izvršbe.

10. Pritožbene navedbe, da dolžnik ni prejel opominov, pri čemer upnik s predloženimi opomini (priloga A6 do A10) izkazuje nasprotno, se nanašajo na dolžnikovo zatrjevanje neobstoja terjatve upnika. Te navedbe so glede na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem sprejeto odločitev o obstoju upnikove terjatve do dolžnika, za presojo odločitve o zavrnitvi ugovora nerelevantne.

11. Prvostopenjsko sodišče je v posledici neutemeljenega ugovora pravilno dolžniku naložilo upnikove stroške obrazloženega odgovora. Ti so bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj bi upnika v nasprotnem zadela sankcija iz prvega in drugega odstavka 58. člena ZIZ, to je, da bi se dolžnikove ugovorne navedbe štele za resnične.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker dolžnik pritožbenih stroškov ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).