Vpogled lastnika v listine, predložene ob prijavi prebivališča

Datum

26.03.2026

Številka

07120-1/2026/129

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vpogleda lastnika nepremičnine v listine, predložene ob prijavi prebivališča na naslovu njegove nepremičnine.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega (so)lastništva te nepremičnine.

Splošna uredba v 15. členu ureja pravico do dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za vpogled oziroma posredovanje osebnih podatkov posamezniku, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da tretji odstavek 28. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb, 62/24 – ZUOPUE; v nadaljevanju: ZPPreb-1) določa, da je obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka navedenega zakona, torej za potrebe spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog zaradi zagotavljanja elektronskega vročanja, ter zaradi izvajanja statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. ZPPreb-1 v 34. členu določa, da podatke iz registra stalnega prebivalstva lahko uporabljajo upravne enote, ministrstvo za notranje zadeve, diplomatsko predstavništvo ali konzulat RS, ministrstvo za zunanje zadeve, policija in občinski inšpektorji za opravljanje svojih zakonskih nalog. Podatke lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki imajo za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

V drugem odstavku 36. člena ZPPreb-1 določa, da upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega (so)lastništva te nepremičnine. Podobno tretji odstavek istega člena določa, da upravna enota stanodajalcu in upravniku na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, če podatke potrebuje za izpolnjevanje obveznosti skladno z zakonom.

ZPPreb-1 torej jasno določa, katere podatke o prijavljenih posameznikih lahko upravna enota posreduje lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo. Ob tem IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev posamičnega zakonitega namena obdelave.

Nadalje ZPPreb-1 v 37. členu določa, da se potrdila, ki vsebujejo podatke iz registra stalnega prebivalstva, lahko izdajo na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo (več o tem si lahko preberete v še vedno aktualnem mnenju št. 07121-1/2020/1341). Kot pojasnjeno v navedenem mnenju, lahko določeni upravljavci (med njimi tudi upravljavec registra stalnega prebivalstva) na podlagi določb 39. člena ZVOP-2 (v omenjenem mnenju je naveden takrat veljavni 22. člen ZVOP-1, ki mu je bil po vsebini zelo podoben) na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice. Upravljavec registra stalnega prebivalstva torej lahko drugim osebam posreduje potrdilo s podatki o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, a le če izkažejo zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja.

IP pojasnjuje tudi, da Splošna uredba v 15. členu ureja pravico do dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Tako v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije:

a)namene obdelave;

b)vrste zadevnih osebnih podatkov;

c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacija;

d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;

f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;

g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;

h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4) Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

IP poudarja, da se pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica do dostopa do osebnih podatkov nanaša le na osebne podatke prosilca. To pomeni, da se v okviru te pravice posameznik lahko seznani le z lastnimi osebnimi podatki, ne pa z osebnimi podatki drugih oseb. Lastnik nepremičnine bi tako v konkretnem primeru lahko podal zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ne bi pa bil v tem okviru upravičen do seznanitve z osebnimi podatki drugih oseb. Zahteva se vloži pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Rok za odločitev upravljavca je en mesec od prejema zahteve. Zoper molk upravljavca ali zoper njegov zavrnilni odgovor je mogoča pritožba, za reševanje katere je pristojen IP. Pritožbo zaradi zavrnitve je treba vložiti v 15 dneh od prejema odgovora.

IP nadalje pojasnjuje, da Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb, 85/25; v nadaljevanju: ZUP) v prvem in drugem odstavku 82. člena določa posebno procesno pravico do seznanitve z upravnim dokumentarnim gradivom v upravni zadevi pri organu, ki odloča po ZUP. Pravico pregledovati dokumente zadeve, poslušati zvočni posnetek, poslušati in pregledovati zvočno-slikovni posnetek ter na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki in pridobiti kopijo zvočnega ali zvočno-slikovnega posnetka imajo tako stranke in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pregledovanje, poslušanje, prepisovanje in preslikovanje nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti.

Navedena pravica iz 82. člena ZUP torej strankam postopka in osebam, ki izkažejo pravno korist, omogoča, da pregledujejo dokumente zadeve in lahko na svoje stroške prepišejo ali preslikajo potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Strankam oziroma osebam, ki izkažejo pravno korist, se torej omogoči seznanitev z dokumenti, ki se nanašajo na konkretno zadevo. IP pa ob tem posebej poudarja, da ta pravica vsebinsko ne spada v pristojnost IP, zaradi česar IP ne more voditi pritožbenega, inšpekcijskega ali drugega nadzornega postopka v zvezi s tem. Prav tako se IP ni pristojen konkretno opredeljevati do primerov uveljavljanja te pravice. IP bi bil pristojen za odločanje o pravici do vpogleda v upravno zadevo po 82. členu ZUP le v primeru, če bi sam nastopal  kot upravni organ (npr. če stranka pritožbenega postopka pri IP vloži zahtevo za vpogled v dokumente pritožbene zadeve). IP namreč opravlja nadzor nad določbami Splošne uredbe in ZVOP-2, nadzor nad izvajanjem ZUP pa opravlja upravna inšpekcija.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka