Jedro

Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da glasi: ″Tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške.″

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo izpraznitveni nalog z dne 24. 12. 2019 in ustavilo postopek (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 298,66 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka umaknila predlog za izdajo izpraznitvega naloga takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji mora povrniti pravdne stroške.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka 5. 2. 2020 sklenila pogodbo s stečajnim dolžnikom (toženo stranko) za nakup celotnih zalog in opreme v poslovnem prostoru tožeče stranke, ki je predmet izpraznitve. S podpisom pogodbe in plačilom kupnine je tožeča stranka postala lastnik vseh stvari v prostoru, posest poslovnih prostorov pa je stečajni upravitelj izročil tožeči stranki nemudoma po začetku stečajnega postopka. Upravitelj je kot zastopnik tožene stranke obvestil sodišče z dopisom z dne 28. 2. 2020 o že opravljeni primopredaji prostora. Umik, ki je bil podan 18. 6. 2020, ni mogoče šteti kot takojšnji, saj je nastopil po poteku štirih mesecev od predaje prostora.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščencu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na njen dopis z dne 28. 2. 2020, v katerem je sporočila sodišču prve stopnje, da je s tožečo stranko 5. 2. 2020 sklenila prodajno pogodbo za nakup zalog in opreme v poslovnem prostoru tožeče stranke, ki je predmet izpraznitve, da je s podpisom pogodbe in plačilom celotne kupnine tožeča stranka postala lastnik vseh stvari v prostoru ter pridobila nemoteno posest poslovnih prostorov (listna št. 17 spisa). V pritožbi sicer navaja, da je stečajni upravitelj nemudoma po začetku stečajnega postopka (ta se je začel 3. 1. 2020) izročil tožeči stranki posest poslovnih prostorov, vendar glede na njen prejšnji dopis z dne 28. 2. 2020 do tega ni prišlo pred sklenitvijo prodajne pogodbe 5. 2. 2020. Tožeča stranka je podala vlogo, da ne vztraja pri izpraznitvenem nalogu in da je prostor že izpraznjen ter izročen v posest, kar je sodišče prve stopnje štelo kot umik predloga, dne 18. 6. 2020. Tega ni storila samoiniciativno, temveč po pozivu sodišča prve stopnje z dne 16. 6. 2020 (listna št. 22 spisa).

6. Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Slednji določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo II. točko izreka sklepa tako, da tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).