Jedro

Izvršilni postopek je že v celoti pravnomočno končan in sodišče v ustavljenem postopku nima več pravne podlage za opravo izvršilnih dejanj. Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani. Sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami), več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ. Upnica lahko izbris zaznambe izvršbe (in posledično izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe) uveljavlja in doseže le v drugem sodnem (zemljiškoknjižnem) postopku. Pritrditi gre, da je bil z novelo črtano določilo, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je izbris zaznambe izvršbe in hipoteke mogoč tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke, je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. Ker pa je izbris hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe, ta pa predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe, zaznambe izvršbe ni mogoče izbrisati na podlagi zasebne listine, ki je podlaga za izbris hipoteke. Glede na v zemljiškoknjižnih postopkih veljavno načelo formalnosti, je zato za predlagani izbris zaznambe izvršbe in hipoteke potrebno le-tej priložiti tudi odločbo izvršilnega sodišča, ki dokazuje ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka, v zvezi s katerim je bila zaznamba izvršbe vpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnice z dne 22. 5. 2024 za razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi.

2.Upnica pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZIZ poleg ustavitve postopka tudi razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je izvršilni postopek pravnomočno zaključil s sklepom In 104/2010 z dne 7. 11. 2013. Sodišče prve stopnje je s tem sklepom skladno z določbo 194. člena ZIZ ustavilo izvršbo na nepremičnine iz razloga, ker je bila tretja javna dražba neuspešna, upnica pa je obdržala zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve, ker sodišče ni razveljavilo zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

5.Upnica je s predlogom z dne 22. 5. 2024, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s pritožbeno izpodbijanim sklepom, predlagala, da sodišče prve stopnje v pravnomočno ustavljenem izvršilnem postopku razveljavi opravljena izvršilna dejanja in izbriše zaznambo izvršbe.

6.Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je izvršilni postopek že v celoti pravnomočno končan in da sodišče v ustavljenem postopku nima več pravne podlage za opravo izvršilnih dejanj. Nastop pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani. Sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami), več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ.

7.Ob obrazloženem sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo predlogu upnice za razveljavitev izvršilnih dejanj.

8.Upnica lahko izbris zaznambe izvršbe (in posledično izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe) uveljavlja in doseže le v drugem sodnem (zemljiškoknjižnem) postopku. Pritrditi gre, da je bil z novelo ZZK-1E črtan četrti odstavek 90. člena ZZK-1, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je izbris zaznambe izvršbe in hipoteke mogoč tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke, je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. To zemljiškoknjižno dovolilo je listina, ki je podlaga za vknjižbo izbrisa hipoteke že po splošnem pravilu, določenem v 1. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Ker pa je izbris hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe, ta pa predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe, zaznambe izvršbe ni mogoče izbrisati na podlagi zasebne listine, ki je podlaga za izbris hipoteke. Glede na v zemljiškoknjižnih postopkih veljavno načelo formalnosti, je zato za predlagani izbris zaznambe izvršbe in hipoteke potrebno le-tej priložiti tudi odločbo izvršilnega sodišča, ki dokazuje ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka, v zvezi s katerim je bila zaznamba izvršbe vpisana. Tako je odločilo tudi Višje sodišče v Kopru v odločitvi Cdn 214/2023 z dne 27. 3. 2024, s katerim je bila presežena prejšnja deloma drugačna sodna praksa zemljiškoknjižnih sodišč.

9.Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

10.Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi predlog za zavrnitev povračila pritožbenih stroškov, ker pritožnica s pritožbo ni uspela.

-------------------------------

1Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), Uradni list RS, št. 121/21, drugi odstavek 19. člena.

2O tem obširneje N. Plavšak v Stvarno pravo, Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) Tax-fin-lex, Ljubljana, 2022, stran 262-264.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 76 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 40, 40/1, 40/1-1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.