Jedro

V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Zahteva izvršitelja za povrnitev stroškov pritožbe se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 24.11.2000 s sklepom odločilo, da se stroški izvršitelja odmerijo na 8.398,92 SIT (1. točka izreka), da mora preostanek predujma izvršitelj po odbitku provizije za nakazilo vrniti na račun upnika (2. točka izreka) in da se izvršba ustavi (3. točka izreka). Zoper odmero stroškov (1. točko izreka izpodbijanega sklepa) se je pravočasno pritožil izvršitelj. Navedel je, da bi moralo sodišče njegove stroške odmeriti od celotne terjatve in ne zgolj od glavnice. Pri tem se sklicuje na določbe 291. člena ZIZ in 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Meni, da ni vseeno ali izterja le glavnico ali tudi zamudne obresti in stroške. Pojem terjatve določa 1. točka 16. člena ZIZ. Na podlagi 12. člena Pravilnika je izvršilni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije podal tudi pojasnilo k uporabi tarife in v njem navedel, da vrednost terjatve oz. zahtevka obsega: glavnico, obresti od glavnice, pravdne stroške z obrestmi, izvršilne stroške z obrestmi in druge stranske terjatve, razen stroškov izvršitelja. Pojma terjatev in zahtevek imata po mnenju izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev enak pomen. Zaradi poenotenja prakse je Ministrstvo za pravosodje izdalo Navodilo v zvezi s poslovanjem sodišč in izvršiteljev v zadevah izvršbe in zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati glavnico, zamudne obresti in obresti od stroškov izvršilnega postopka, kar znaša 413.629,61 SIT. Zato mu pripada 25 % cene storitve po 3. odst. tar. št. 1, kar znaša 7.500,00 SIT in ne 5.000,00 SIT. Predlagal je, da se mu prizna kilometrina v znesku 398,64 SIT, za neuspešen rubež 7.500,00 SIT, za seznanitev s spisom 1.000,00 SIT, za izdelavo obračuna obresti 1.000,00 SIT in za materialne stroške 1.000,00 SIT, skupaj 10.898,64 SIT ter priglasil stroške, ki so mu s pritožbo nastali. Pritožba ni utemeljena. Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti predmeta kot vrednost terjatve upoštevati poleg glavnice tudi obresti od glavnice, pravdne stroške, obresti od pravdnih stroškov, izvršilne stroške, obresti od izvršilnih stroškov in morebitne druge stranske terjatve. V izvršilnem postopku se namreč za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, v primerih, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po navedenem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Obresti, stroški in druge postranske dajatve pa se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S sklepom o izvršbi z dne 09.09.1997 (na list. št. 4) je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v znesku 41.205,30 SIT. Zato vrednost terjatve v smislu 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s 1. odst. 39. člena ZPP in 15. členom ZIZ predstavlja le navedena glavnica. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na Pojasnilo k uporabi tarife, ki ga je 28.06.2000 sprejel izvršilni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije in navodilo Ministrstva za pravosodje, z dne 11.8.2000 pa pritožbeno sodišče dodaja, da za sodišča nista pravno zavezujoča, saj ne temeljita na zakonski podlagi. Učinkujeta zgolj s svojo prepričljivostjo. Te pa iz zgoraj navedenih razlogov ni. Sodišče prve stopnje je kot osnovo za odmero stroškov in nagrade izvršitelju pravilno vzelo znesek izterjevane glavnice v višini 41.205,30 SIT. Upoštevaje vrednost 40,00 SIT za točko, je v skladu s 3. odst. tar. št. 1 Pravilnika izvršitelju za neuspešen rubež premičnin priznalo nagrado v znesku 5.000,00 SIT, kar je celo 1.000,00 SIT več, kot bi mu v skladu s Pravilnikom pripadalo (25 % od 400 točk = 100 točk, kar ob vrednosti 40,00 SIT za točko znaša 4.000,00 SIT). Vendar se upnik in dolžnik zoper odločitev o odmeri nista pritožila, zato sodišče druge stopnje glede na določbo 359. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo. Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje, da gredo izvršitelju še stroški za seznanitev s spisom in vpis v evidenco 1.000,00 SIT in za pripravo obračuna obresti 1.000,00 SIT (tar. št. 11 Pravilnika), za materialne stroške 1.000,00 SIT in za kilometrino 398,64 SIT. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena, v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Ker izvršitelj s pritožbo ni uspel, bo moral sam nosti svoje stroške pritožbe.