Jedro

Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13. 5. 2011. Iz obrazložitve odločbe sledi ugotovitev, da znaša povprečni mesečni (lastni) dohodek prosilke v treh mesecih pred vložitvijo prošnje 531,33 EUR in presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, znaša 229,52 EUR. Ker prosilka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08), se njena prošnja kot neutemeljena zavrne.

Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Meni, da za preveč izplačano akontacijo invalidnine ni kriva in prilaga Zahtevo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vračilo preplačila invalidnine po odločbi št. 24-0719669 z dne 4. 7. 2007. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi, s katerimi svojo odločitev v dejanskem in pravnem pogledu izčrpno obrazloži tožena stranka. Zato jih ne ponavlja in se nanje, skladno z 2. odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), le sklicuje .

Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. Ugotovitev, da znašajo lastni dohodki tožnice v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 1.593,98 EUR neto, je nesporna in skladna s podatkih upravnih spisov. Zato je pravilna tudi ugotovitev, da je njen povprečni mesečni dohodek znašal 531,33 EUR in po višini presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV.

Ker tožnica odločbi konkretno ne ugovarja, sodišče pa po navedenem nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.