Jedro

Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.253,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od1.1.2007 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške. Sodišče je še odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 772,70 EUR, pri čemer gre za očitno pisno pomoto, saj je glede na odločitev o glavni stvari tožnik dolžan povrniti toženki pravdne stroške, kar izhaja tudi iz obrazložitve sodbe. To pisno pomoto lahko sodišče prve stopnje popravi kadar koli (328. člen ZPP).

Zoper to sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da se je tožnik s pogodbo zavezal za trud kot nedenarno obveznost, v primeru, da bo za toženo stranko dosežen uspeh, pa zapade v plačilo posebej dogovorjena nagrada za uspeh. Sodišče prve stopnje bi moralo predvsem ugotoviti vsebino dogovora med pravdnima strankama ter na tej podlagi ocenjevati dogovor v smeri, ali je bil za toženo stranko dosežen uspeh, ter s tem povezano izpolnitev v pogodbi določenega pogoja za nastanek obveznosti tožene stranke, da plača tožniku dogovorjeno nagrado za uspeh. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo vsebine dogovora med pravdnima strankama. Razlogi sodbe so protispisni, saj so v nasprotju z nespornim dejstvom, da je bil v konkretnem primeru dosežen uspeh za toženko, s tem pa tudi izpolnjen pogodbeni pogoj za plačilo dogovorjene nagrade za uspeh. Ker je toženka pridobila nepovratna sredstva od sklada to pomeni, da je bil s tem izpolnjen objektivni pogoj iz pogodbe za plačilo nagrade tožniku. Toženka je bila zato dolžna izpolniti svojo obveznost. Nepomembno je, kakšen je bil subjektivni prispevek tožnika k nastanku uspeha oziroma njegovo prizadevanje, saj se je tožnik zavezal za izvajanje svetovanja, torej za trud oziroma za delo, posebej pa je bila dogovorjena tudi nagrada za uspeh toženke. V konkretnem primeru zato ni povezave med delom in trudom tožeče stranke ter posebnim dogovorom za nagrado za uspeh, katere plačilo je pogojna obveznost. Pogodba med pravdnima strankama z dne 23.9.2005 je bila sklenjena za nedoločen čas. Toženka od pogodbe ni nikoli odstopila in o tem ne obstajajo nobeni dokazi. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati direktorico toženke in opraviti poizvedbe pri skladu. Tožnik je v skladu z medsebojno pogodbo izvedel svetovanje in nudil toženki pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije. Obvestil jo je o konkretnem razpisu in jo informiral o postopku ter ji svetoval pri vseh opravilih oziroma pri pripravi dokumentacije. Tožnik je tako izpolnjeval svoje pogodbene obveznosti od 23.9.2005 dalje, še zlasti intenzivno pa je tožnik delal na podlagi te pogodbe v letu 2006, ko je toženka uspela pridobiti nepovratna sredstva. Na podlagi tega bi morala toženka plačati tožniku dogovorjeno nagrado, ki znaša 2.253,38 EUR. Tožnik je v celoti izpolnil svoje pogodbene obveznosti, toženka pa le delno, in sicer s plačilom materialnih stroškov v znesku 3.500,00 EUR. Toženka ni zanikala, da je pridobila denarna sredstva v višini 27.000.000,00 SIT. Medsebojno pogodbo sta pravdni stranki realizirali, zato lahko sodišče uporabi tudi teorijo realizacije pogodbe.

Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvo tožnikovih pritožbenih trditev je v njegovem stališču, da naj bi bil upravičen do plačila vtoževane nagrade, čim je toženka uspela pridobiti sredstva na razpisu P4 Slovenskega podjetniškega sklada, ne glede na to, kakšen je bil tožnikov prispevek pri pridobitvi teh sredstev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je takšno tožnikovo izhodišče zmotno. V tem pogledu tožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni ugotovilo vsebine dogovora med pravdnima strankama. Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri (kot ponavlja v pritožbi), ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe (priloga A7) dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis (II. točka pogodbe, ki konkretizira tožnikove pogodbene obveznosti iz I. točke pogodbe). Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Ravno iz tega razloga je toženka nato (in da ne bi zamudila še naslednjega razpisnega roka) poiskala drugega izvajalca, da ji je pripravil vso potrebno dokumentacijo za razpis (podjetje A. d.o.o. Ljubljana), na katerem je nato uspela pridobiti nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada. Tožnik tako ni opravil ničesar za toženkin uspeh na razpisu, plačilo nagrade v višini 2 % pridobljenih sredstev (za tožnikovo delo in trud po pogodbi, poleg plačila 3.500,00 EUR za materialne stroške) pa je bilo dogovorjeno za primer toženkinega uspeha na razpisu, ki bi bil seveda rezultat izpolnitve tožnikovih pogodbenih obveznosti. Ker tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti je toženka iz utemeljenih razlogov tudi odstopila od pogodbe. Takšno stanje izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. O tem so razlogi izpodbijane sodbe izčrpni, skladni in prepričljivi. Pritožbeno sodišče jih zato v celoti sprejema kot pravilne in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Tožnikovo stališče, da je upravičen do vtoževanega zneska, čim je toženka uspela pridobiti sredstva na razpisu, glede na povedano tako ne vzdrži resne pravne presoje. Kaj takega v pogodbi med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno.

S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja s podjetjem A. d.o.o. Ljubljana. Pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena za nedoločen čas, kot že rečeno pa je toženka od nje utemeljeno odstopila. Pritožbeno grajanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje oziroma zatrjevanje, da toženkin odstop od pogodbe ni dokazan, ter da je tožnik izpolnil pogodbene obveznosti, je pavšalno oziroma neobrazloženo, zato ne terja podrobnejšega odgovora pritožbenega sodišča. Neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ni izvedlo dokazov z zaslišanjem direktorice toženke in s poizvedbami pri skladu. Pravdna stranka se ni dolžna odzvati vabilu na zaslišanje (1. odstavek 262. člena ZPP), poizvedbe pri skladu o nakazilu sredstev toženki pa glede na neutemeljenost tožbenega zahtevka niso bile potrebne. Ostale pritožbene trditve niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (2. odstavek 350. člena in 353. člen ZPP). Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).