Jedro

Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v drugih postopkih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga, naj Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Napake, ki jih je v dosedanjih postopkih storilo Okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu, so namreč omajale zaupanje predlagatelja v odločanje tega sodišča. Predlagatelj je določene nepremičnine pridobil v svojo last in posest že leta 1962 in vpis lastninske pravice oziroma pravice uporabe se je na podlagi odločbe bivšega Občinskega ljudskega odbora Nova Gorica izvršil po uradni dolžnosti. Bivše Občinsko sodišče v Novi Gorici pa je opravilo napačen vpis, nepremičnine vpisalo na ime Občine Nova Gorica, očitno napačnega vpisa pa ni popravilo niti ga ni hotelo popraviti. Zato je prišlo do vračanja premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, Temeljno sodišče v Novi Gorici, Enota v Novi Gorici pa je tudi vpisalo lastninsko pravico v korist denacionalizacijskega upravičenca kljub temu, da mu je bil vrnjen v last in posest le del parcele. Do napake je prišlo tudi v postopku dedovanja po denacionalizacijskem upravičencu in zaradi vseh teh napak je med strankami tega postopka teklo več sodnih postopkov, med drugim tudi obravnavani. Glede na to predlagatelj povsem utemeljeno dvomi v nepristranskost Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Tudi v nepravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (37. člen ZNP v zvezi s 67. členom ZPP). Predlagatelj pa s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, za katerega je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem navaja kršitve, ki naj bi jih za odločanje pristojno sodišče naredilo v drugih postopkih in posledica katerih je tudi obravnavani postopek. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nevestno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva ali nadzorstveno pritožbo. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v drugih postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

4. Ker objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi sodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.