Jedro

V zadevi izbora koncesionarja je sporno izpolnjevanje pogojev, ki niso bili objavljeni v javnem razpisu in ki jih tožena stranka ni niti ugotavljala. Sodišče v sporih glede izbire koncesionarja presojo ustreznosti ponudb prijaviteljev opravi zgolj z vidika spoštovanja pravil ZUP o celovitosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov in se ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih pogojev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (načelo delitve oblasti, 3. člen Ustave). To pomeni, da je presoja izpolnjevanja dejanskih pogojev, ključnih za izbiro koncesionarja, po posameznih ponudnikih zadržana. To stališče v obravnavanem primeru velja toliko bolj, ker tožena stranka izpolnjevanja vseh v zakonu določenih pogojev za izbiro koncesionarja ni ugotavljala.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Vlade RS, številka 34200-6/2008/73 z dne 14. 10. 2008 in odločba Vlade Republike Slovenije številka 34200-6/2008/55 z dne 14. 10. 2008 se odpravita in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 450 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahteva Ribiške družine B. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, je z odločbo, številka 34200-6/2008/55 z dne 14. 10. 2008 odločila, da se za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. za koncesionarja izbere Ribiška družina B. (1. točka izreka), da se koncesija podeli za dobo 30 let od sklenitve koncesijske pogodbe (2. točka izreka), da se ta odločba odpravi, če izbrani koncesionar iz razlogov, ki so na njegovi strani ne sklene koncesijske pogodbe v roku 60 dni od dokončnosti te odločbe (3. točka izreka) in da medsebojna razmerja pri izvajanju ribiškega upravljanja uredita izbrani koncesionar in koncendent s koncesijsko pogodbo. Odločitev o izboru koncesionarja je tožena stranka utemeljila s sklicevanjem na določbo 28. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06, v nadaljevanju ZSRib), določbo drugega odstavka 70. člena istega zakona, ter s 7. členom Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07, v nadaljevanju Uredba). Pojasnila je, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, v skladu z 10. členom Uredbe, v Uradnem listu RS, številka 59 z dne 13. 7. 2008, objavilo javni razpis, številka 014-39/2008, na katerega je vlogo za ribiški okoliš A. podala Ribiška družina B., ki je vlogi predložila vso zahtevano dokumentacijo ter izjavo, da uveljavlja prednostno pravico, skupaj s potrdilom Zavoda za ribištvo Slovenije, številka 400-40/2008/61 z dne 28. 8. 2008. Po pregledu vloge in predložene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da Ribiška družina B. izpolnjuje vse razpisne pogoje in lahko na podlagi drugega odstavka 70. člena ZSRib uveljavlja prednostno pravico za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. Z odločbo, številka 34200-6/2008/73 z dne 14. 10. 2008, pa je Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije odločila, da se za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. za koncesionarja ne izbire C. d.o.o.. Odločitev je pojasnila z ugotovitvijo, da C. sicer izpolnjuje vse razpisane pogoje, vendar se vloga zavrne zato, ker se koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. podeli na podlagi prednostne pravice, ki jo je uveljavljala Ribiška družina B., ki je bila izbrana za koncesionarja ribiškega okoliša A. Ker je bilo torej ugotovljeno, da je bila koncesija podeljena prednostnemu upravičencu za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A., je bilo odločeno, da se C. d.o.o., ne izbere.

Tožeča stranka vlaga tožbo zoper obe, vsebinsko povezani odločbi. Ustanovljena je bila 1990. leta, vse registrirane dejavnosti tožeče stranke pa so neposredno vezane na gospodarsko izkoriščanje ... jezera in ribnikov ... Je lastnik vseh podvodnih in obalnih zemljišč in ima na voljo ustrezno strokovno in tehnično podporo za ribiško upravljanje. Njega glavna registrirana dejavnost je gojenje sladkovodnih organizmov, torej ribogojstvo, ki predstavlja nujen pogoj za uspešno opravljanje ostalih registriranih dejavnosti tožeče stranke. Koncesijo za gospodarsko izkoriščanje voda ... jezera in ribnikov ... poskuša pridobiti neuspešno že od leta 2000, vendar je tožena stranka z odločanjem o pobudi za koncesijo zavlačevala, dokler ni bila sprejeta pravna ureditev (pretežno v letu 2007), ki je tožečo stranko praktično onemogočila v teh prizadevanjih. Navaja tudi, da država že pobira koncesnino iz naslova male hidroelektrarne in koncesnino za uporabo tehnološke vode, prejemala bo tudi koncesnino za ribiško upravljanje od Ribiške družine B., ki je neprofitna organizacija, ima pa na račun prodaje ribiških dovolilnic velik dohodek. Prvi dve koncesiji sta bili podeljeni brez soglasja ali kakršne koli odmene za lastnika zemljišč C. d.o.o., enako pa se je zgodilo, ali se bo zgodilo s koncesijo za ribiško upravljanje.

S tožbo izpodbija obe odločbi v celoti, podredno pa v delu, kjer se ti odločbi nanašata na podelitev koncesije za ribiško upravljanje ... jezera in ribnikov ... V postopku pridobitve koncesije uveljavlja prednostno pravico kot lastnik zemljišča, na podlagi osmega odstavka 164. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 do 49/2006, v nadaljevanju ZVO-1). Primarno predlaga, da sodišče spremeni sporni odločbi tako, da vlogi tožeče stranke ugodi, in da se tožeča stranka izbere za koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A., podredno pa predlaga odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno obravnavo. Pojasnjuje, da dejansko stanje v postopku odločanja o podelitvi koncesiji ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, da so bile storjene bistvene kršitve določbe upravnega postopka in materialno pravo napačno uporabljeno in izrecno uveljavlja tudi kršitve temeljnih načel Ustave Republike Slovenije in ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Njena vloga na razpis je bila pravočasna in popolna. Izpolnjuje vse razpisne pogoje, kljub temu pa je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da je bila koncesija podeljena na podlagi prednostne pravice, ki jo je uveljavljala Ribiška družina B. na podlagi določb ZSRib. Iz obrazložitve ni razvidno, ali je tožena stranka sploh presojala obstoj in pomen prednostne pravice tožeče stranke, ki jo je ta uveljavljala na podlagi osmega odstavka 164. člena ZVO-1. Prav tako ni razvidno, ali je tožena stranka ugotavljala višino ponujenih koncesijskih dajatev, kar pomeni, da stališče tožeče stranke v izpodbijani odločbe nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Ribiška družina B. ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajanje ribiškega upravljanja oziroma za prednostno pravice po ZSRib. Oporeka tudi vsebini potrdila Zavoda za ribištvo z dne 28. 8. 2008 in navaja, da B. že najmanj 10 let ne razpolaga z urejenimi vzrejnimi ribniki v ..., saj je lastnik in upravljavec s temi ribniki, med katerimi so tudi ribniki ..., tožeča stranka. Prav tako je Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, Ministrstvo za okolje in prostor že opozoril, da Ribiško-gojitveni B., za obdobje 2006-2010, ni usklajen z Naravovarstvenimi smernicami za pripravo ribiško- gojitvenih načrtov za obdobje 2006 -2020 in očitno je, da Zavod za ribištvo pri izdaji potrdila o navedenem ni imel verodostojnih podatkov. Predlaga postavitev izvedenca za področje ekologije in varstva okolja ter zaslišanje direktorja tožeče stranke D.D.. Ugotavlja tudi, da iz izpodbijane odločbe o podelitvi koncesije B. ni razvidno, da bi tožena stranka sploh presojala, ali so bili v konkretnem primeru pogoji, ki jih za primere, ko se za pridobitev koncesije poteguje društvo, določeni s 30. členom ZSRib, izpolnjeni. Prav tako je tožena stranka odločitev oprla na Uredbo, ki je v nasprotju z Ustavo RS, z zakonom, splošnimi načeli mednarodnega prava, pogodbo ES in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Skladno s četrtim odstavkom 6. člena v zvezi s 7. členom citirane Uredbe se izključuje določilo o izbiri ponudnikov glede na višino ponujene koncesijske dajatve, ki je bistveni del vsakega javnega razpisa, s čimer je bila izključena kompetitivnost med potencialnimi ponudniki. Podane so kršitve 2. člena, 14., 33., 49. in 74. člena Ustave RS. Izrecno opozarja, da je sporna Uredba v nasprotju z ZVO in ZSRib in opozarja, da določila Uredbe sploh ne upoštevajo prednostne pravice po ZVO-1, ampak jo ignorirajo v korist prednostne pravice po ZSRib. Iz razlogov, ki jih obširno navaja v tožbi, predlaga uporabo exceptio illegalis in razveljavitev izpodbijanih odločb tudi iz tega razloga. Kolikor bi sodišče štelo, da je podzakonski predpis zakonit oziroma skladen z Ustavo RS in drugi načeli oziroma akti, tožeča stranka opozarja, da ni bil pravilno uporabljen člen 6. in 7. Uredbe, saj iz izpodbijanih odločb ni razvidno, ali je izbrani ponudnik, to je B., sploh ponudil koncesnino oziroma, ali je ponudil predpisano minimalno koncesnino in koliko je ta znašala. Prav tako uveljavlja, da v postopku za izdajo upravnega akta tožeča stranka ni pravilno uporabila osmega odstavka 164. člena ZVO-1. Glede na to, da se za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših hkrati predvidevata dve prednostni pravici za koncesije in da iz obrazložitve izpodbijanih odločb ni razvidno, da je tožeča stranka zavzela ustrezno stališče o razmerju med njima, je bila v postopku storjena kršitev iz prve točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Prav tako izpodbijanih odločb ni mogoče preizkusiti, kar bistveno vpliva na pravilnost oziroma zakonitost odločb, zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka (2. točka 27. člena ZUS-1), zato se predlaga odpravo odločb iz tega razloga.

Navaja tudi, da je na Ustavno sodišče RS že vložila pobudo za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti z dne 6. 10. 2008 ter iz previdnosti predlaga tudi, da naslovno sodišče na Ustavno sodišče RS samo naslovi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 70. člena ZSRib.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, ki je pojasnila, da B. izpolnjuje najboljše pogoje za koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. in da s spornim ribiškim okolišem upravlja že od 21. 6. 1955 dalje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu, ki je izrecno izkazan z upravljanjem in gospodarjenjem s prosto živečimi ribami ter raki v ... in ... jezeru. Ima usposobljeno predpisano število kadrov in vso tehnično opremo, česar C. nima. Koncesija je bila B. podeljena na podlagi prednostne pravice po drugem odstavku 70. člena ZSRib, upoštevaje tudi s strani Zavoda za ribištvo pridobljeno potrdilo, številka 400-40/2008/61 z dne 28. 8. 2008, ki izkazuje, da je B. do sedaj, strokovno, ustrezno in v skladu s sprejetimi ribo-gojitvenimi načrti izvajala ribiško upravljanje v ribiškem okolišu A. ZSRib je lex specialis v primerjavi z ZVO-1, kar pomeni, da toženi stranki ni bilo treba presojati obstoja in pomena prednostne pravice tožeče stranke po ZVO-1. Ker je Ribiška družina B. uveljavljala prednostno pravico, ter izpolnjevala pogoje za pridobitev le te, se je koncesnina določila na podlagi 7. člena Uredbe. Samo v primeru, če prednostna pravice ne bi bila uveljavljena, bi se izbiral koncesionar glede na višino ponujene koncesijske dajatve. V zvezi s tem se sklicuje na 9. poglavje javnega razpisa – merila in izbor koncesionarja.

V celoti je neutemeljen očitek, da ribiška družina ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajanje ribiškega upravljanja oziroma prednostno pravico po ZSRib. Sklicuje se na potrdilo Zavoda za ribištvo z dne 28. 8. 2008 in navaja, da je ribiško gojitveni načrt B. za obdobje 2006 do 2010 usklajen z Naravovarstvenimi smernicami za pripravo ribiško-gojitvenih načrtov za obdobje 2006-2010. Kot neutemeljene ocenjuje tudi očitke tožeče stranke v tem, da je B. v zadnjem obdobju nabavljala ribe zlasti iz zdravstveno ogroženih območij. ... jezero je z akti Ministrstva za okolje in prostor primarno opredeljeno kot vodnogospodarski objekt za zaščito ... doline pred poplavami, za bogatenje sušnih pretokov ter življenski prostor prostoživečih živali v njem, sekundarno pa za športni ribolov in je zato trditev tožeče stranke, da bo na ... jezeru izvajala dejavnost ribogojstva nedopustna z vidika namembnosti vodnogospodarskega objekta in samih tehničnih rešitev gradnje. Odkar tožeča stranka obstoji, je predmetni okoliš dodeljen B., kar tožnika doslej ni oviralo niti pri sami ustanovitvi, niti pri njegovem nadaljnjem obstoju. Ribiška družina B. je soustanovitelj tožeče stranke, ki je bila ustanovljena izključno z namenom razvoja gostinstva in turizma na ... jezeru. Že ob ustanovitvi so vsi ustanovitelji družbe sprejeli dogovor, da dejavnost športnega ribolova na ... jezeru ostane izključno v pristojnosti B.. Pojasnjuje dosedanje izkušnje gospodarjenja s turističnimi objekti in infrastrukturo ... jezera s strani družbe C. in navaja, da je družba C. na neprimeren način odvzela posest ribnikov ... Ribiški družini B. in je s tem onemogočila upravljanje teh ribnikov. Glede lastništva teh ribnikov teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, pod opr. št. P 432/2007, tudi pravda zaradi ugotovitve lastninske pravice. Obravnava je že zaključena, sodišče mora izdati sodbo, kar seveda pomeni, da s tem ribniki trenutno nihče ne upravlja. Predmet razpisa o podelitvi koncesije so tudi ribniki ..., ki jih je v celoti financirala in izgradila B. in ribniki kot objekt niso bili nikoli preneseni na skupno ustanovljeno firmo, tožečo stranko. To dejstvo kaže na veliko aktivnost in angažiranje zainteresirane osebe pri urejanju in skrbi ribogojstva, tako z denarjem, ljudmi in strokovnjaki za to področje. Prav tako 70. člen ZSRib opredeljuje prednostno pravico ribiških organizacij zgolj v primeru prve podelitve koncesije, za kar gre v obravnavanem primeru. Pri nadaljnjih podelitvah pa ribiške organizacije ne bodo imele več prednostne pravice in bodo izenačene z ostalimi ponudniki, v kolikor seveda le ti ali drugi ponudnik ne bi imel prednostne pravice na podlagi kakšnega drugega določila drugega zakona. Takšna ureditev je v javnem interesu in v skladu z varstvom narave in ni v nasprotju z Ustavo, zakonom in splošni načeli mednarodnega prava. B. v spis prilaga odločbo Ustavnega sodišča U I 246/08 z dne 13. 11. 2008, s katero je Ustavno sodišče pobudo tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisov zavrglo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju je s sodbo U 311/2008-22 z dne 7. 7. 2009 tožbo tožeče stranke zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, številka 34200-6/2008/73 z dne 14. 10. 2008 zavrnilo (1. točke izreka), tožbo zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, številka 34200-6/2008/55 z dne 14. 10. 2008 zavrglo (2. točka izreka) in zahtevo tožeče stranke in stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka zavrnilo. Sodišče je štelo, da gre v zadevi za dva samostojna izpodbijana akta in presodilo, da na podlagi dne 13. 6. 2008 objavljenega razpisa izbor koncesionarja ni temeljil na ugotavljanju kdo izmed prijavljenih ima boljše pogoje za izbiro, ampak na ugotovitvi, da je bil izbran koncesionar na podlagi prednostne pravice. To prednostno pravico določa 70. člen ZSRib, stranka z interesom pa je izpolnjevanje prednostnega pogoja dokazovala s potrdilom Zavoda za ribištvo Slovenije, številka 400-40/2008/61 z dne 28. 8. 2008, ki ga je izdal organ pristojen za njegovo izdajo. Iz navedenega razloga tožeča stranka z izpodbijanjem tega potrdila ni mogla biti uspešna, niti ni mogla uspeti z ugovorom, da je bila neutemeljeno upoštevana prednostna pravica iz 70. člena ZSRib in ne prednostna pravica po določbi osmega odstavka 164. člena ZVO-1, saj gre za specialno določbo. Iz navedenega razloga je sodišče tožbo za spremembo oziroma odpravo odločbe Vlade Republike Slovenije, številka 34200-6/2008/55 z dne 14. 10. 2008, s katero je bila za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A. koncesija podeljena B. za 30 let, zavrglo, saj je presodilo, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni akt. Na podlagi vložene revizije tožeče stranke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom X Ips 361/2009 z dne 30. decembra 2010 odločilo, da se reviziji ugodi in sodba (1. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča RS, Oddelka v Celju z dne 7. 7. 2009 razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnilo je, da odločba (o neizbiri) vsebuje ugotovitev, da revident izpolnjuje vse razpisane pogoje, vendar se njegova vloga zavrne, ker se koncesija podeli na podlagi uveljavljanja prednostne pravice, z odločbo o izbiri. Po 31. členu ZSRib določa pogoje za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših koncesijski akt, v obravnavanem primeru Uredba. V obravnavanem primeru javni razpis z dne 13. 6. 2008 ni vseboval vseh pogojev, ki jih določa ZSRib v 30. členu, niti presoje ali so podani vsi za odločitev pravno pomembni pogoji iz 4. člena Uredbe, v zvezi s 30. členom ZSRib, ni opravila tožena stranka.

S sklepom I Up 399/2009, zaradi izbire koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu A., je VS RS 2. točko izreka sodbe in sklepa razveljavilo in navedlo, da se na podlagi določbe petega odstavka 28. člena ZRSib, po kateri se koncesija za izvajanje upravljanja ribiškega okoliša podeli za 30 let z odločbo o izbiri na podlagi javnega razpisa in določbe petega odstavka 58. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (ZJZP) v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene, odločba o izbiri pa se vroči vseh strankam v postopku. V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZJZP imajo položaj stranke v postopku izdaje akta o izbiri in pravnega ter sodnega varstva le vlagatelji vlog za izvajalca. Iz navedenih določb izhaja, da se v postopku izbire koncesionarja izda le ena odločba in sicer odločba o izbiri, s katero se odloči o izbranem kandidatu in neizbranih kandidatih, kar pomeni, da je bila sporna odločba o neizbiri izdana v nasprotju z določbami ZRSib in ZJZP. To nadalje pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo odločbo o izbiri in neizbiri šteti za en akt in ga kot eno odločbo z več točkami izreka (peti odstavek 58. člena ZJZP) vsebinsko presoditi. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Iz navedenega razloga je VS RS pritožbi ugodilo in sodišče napotilo, da mora v ponovnem postopku odločiti o tožbi v delu, s katerim tožeča stranka izpodbija odločbo o izbiri drugega prijavitelja meritorno in v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 po opravljeni glavni obravnavi samo presoditi ali izbrani prijavitelj res izpolnjuje vse zakonske pogoje za koncesionarja.

V obravnavani zadevi, sodišče prve stopnje, ki je vezano na stališče Vrhovnega sodišča RS, v postopku ponovnega odločanja, na podlagi dne 20. 4. 2011 opravljene glavne obravnave, ugotavlja, da je bil javni razpis za podelitev koncesij za izvajanje ribiškega upravljanja v 67. ribiških okoliših v Republiki Sloveniji objavljen v Uradnem listu RS, št. 59 z dne 13. 6. 2008, med drugim tudi za izvajanje ribiškega upravljanja v 51. ribiškem okolišu A., ki zajema reko ... od izvira, do izliva v ..., s pritoki, razen ....

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za pridobitev koncesije so navedeni v IV. točki razpisa. Gre za pogoje, ki so navedeni v določbi prvega in drugega odstavka 4. člena Uredbe (pogoji za koncesionarja) ter pogoj iz 6 alinee IV. točke razpisa, ki je naveden v prvem in drugem odstavku 30. člena ZSRib. Pogoji iz 4. člena Uredbe zahtevajo, da je koncesionar lahko pravna ali fizična oseba, ki mora poleg pogojev določenih v zakonu, ki ureja sladkovodno ribištvo, izpolnjevati še pogoj, da je registrirana za opravljanje dejavnosti ribištva, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku; da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa proti fizični osebi ali odgovorni osebi pravne osebe ni bila izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano s njenim poslovanjem, in je postala izvršljiva; da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi. Dokazila o izpolnjevanju pogojev je B., tako kot tožeča stranka, priložila prijavi na javni razpis in izpolnjevanje teh pogojev v zadevi ni sporno. Prav tako je B. prijavi na razpis priložila izjavo, da razpolaga z ustreznim prostorom za opravljanje administrativnih zadev in računalniško opremo, ki mu prek medmrežja omogoča dostop do ribiškega katastra, torej je priložila dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja določenega v drugem odstavku 4. člena Uredbe.

Ob predložitvi vlog so bili vlagatelji, na podlagi zahteve iz razpisa, zavezani tudi k spoštovanju določb ZSRib. Tako ZSRib v prvem odstavku 30. člena določa, da mora koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja imeti strokovno usposobljene delavke oziroma delavce, ki opravljajo naloge gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja. Če ima koncesionar ribogojnico, mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojstva. Po pregledu vloge na javni razpis sodišče ugotavlja, da je B. vlogi priložila potrdila o opravljenih izpitih strokovnih delavcev z izjavami in pogodbami, za gospodarja RD, ribiškega čuvaja in izvajalca elektroribolova. Navedeno pomeni, da je po presoji sodišča B. izpolnjevala tudi pogoje iz prvega odstavka 30. člena ZSRib, kar med strankama upravnega spora prav tako ni sporno.

V obravnavani zadevi je med strankama med drugim sporno izpolnjevanje (vseh) v določbi tretjega odstavka 30. člena ZSRib zahtevanih pogojev, da mora društvo, kar izbrani koncesionar je, ki želi pridobiti koncesijo, poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena imeti praviloma najmanj 30 članic oziroma članov, ne sme zaračunavati pristopnine, omejevati članstva in mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi ribičem, ki niso včlanjeni v društvo. Gre za pogoje, ki v javnem razpisu niso bili navedeni, kljub vsemu pa jih je, kot pogoje ZSRib, treba upoštevati pri izbiri koncesionarja. Na podlagi listinskih dokazil, ki so bila sodišču predložena s pripravljalno vlogo z dne 11. 3. 2011, sodišče na podlagi izpisa iz registra članstva za leto 2007 do 2010 in pregleda turističnih dnevnih ribolovnih dovolilnic za leto 2007, 2008 2009 in 2010 ugotavlja, da ima B. zahtevano število članov in da omogoča nakup ribolovnih dovolilnic tudi ribičem, ki niso včlanjeni v društvo, sporno v obravnavani zadevi pa je, ali je izpolnjen nadaljnji pogoj iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib, da društvo, ki želi pridobiti koncesijo, ne sme zaračunavati pristopnine in omejevati članstva. Sodišče tako ugotavlja, da je v zadevi izbora koncesionarja sporno izpolnjevanje pogojev, ki niso bili objavljeni v javnem razpisu in ki jih tožena stranka ni niti ugotavljala. Sodišče v zvezi z navedeno ugotovitvijo strankam upravnega spora pojasnjuje, da sodišče v sporih kot je obravnavani (izbira koncesionarja), presojo ustreznosti ponudb prijaviteljev opravi zgolj z vidika spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10 - v nadaljevanju: ZUP) o celovitosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov in se ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih pogojev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (načelo delitve oblasti, 3. člen Ustave). Navedeno pomeni, da je presoja izpolnjevanja dejanskih pogojev ključnih za izbiro koncesionarja po posameznih ponudnikih zadržana. To stališče v obravnavanem primeru velja toliko bolj, ker tožena stranka izpolnjevanje vseh v zakonu določenih pogojev za izbiro koncesionarja ni ugotavljala, kar je potrdila z izjavo dano na glavni obravnavi. Ker gre za pogoje, ki so sporni tudi po izvedbi glavne obravnave, sodišče ne more slediti predlogu tožeče stranke, da sporno dejansko in posledično nepravilno dejansko stanje razišče samo in dodeli koncesijo tožeči stranki.

Glede na navedeno je sodišče po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZSRib ki se nanašajo na pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, oziroma pogoje, ki jih mora izpolnjevati društvo, ki želi pridobiti koncesijo (tretji odstavek 30. člena ZSRib), na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka o zadevi ponovno odločati in izdati nov upravni akt v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 ter pri odločanju upoštevati zatrjevanje tožeče stranke, da izbrani koncesionar ne izpolnjuje dveh pogojev iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib, kar naj bi dokazovale določbe 13., 14., 18., in 19. člena Statuta B. Tako zatrjuje, da iz določbe 13. člena Statuta zaračunavanje pristopnine sicer ne izhaja, se pa dejansko pristopnina zaračunava v obliki materialnih stroškov, v isti višini. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da določba drugega odstavka 13. člena Statuta določa, da B. novim in pridruženim članom zaračunava prispevke, stroške in druge pristojbine v skladu z zakoni, tem Statutom in internimi pravilniki, v določbi tretjega odstavka istega člena pa izrecno določa, da novim članom B. pristopnine ne zaračunava. Prav tako sodišče ugotavlja, da je bil v sodni spis predložen zapisnik 10. redne seje upravnega odbora B. z dne 2. 10. 2006 iz katerega izrecno izhaja, da se pristopnina ukine z obveznim plačilom dejanskih materialnih stroškov vpisa. Ne glede na vsebino in poimenovanje materialnih obveznosti novih članov B., ki izhaja iz Statuta in prej citiranega zapisnika, pa sodišče meni, da prispevki oziroma novim članom zaračunani materialni stroški dejansko lahko prevzamejo naravo pristopnine, zato bo morala to okoliščino oziroma izpolnjevanje pogoja iz določbe tretjega odstavka 30. člena ZSRib, tožena stranka ugotoviti v ponovljenem postopku.

Prav tako bo v ponovljenem postopku odločanja morala tožena stranka ugotoviti, ali opravljanje pripravniškega izpita (14. člen Statuta) pomeni omejevanje članstva v smislu določbe tretjega odstavka 30. člena ZSRib, tako kot to zatrjuje tožeča stranka, ugotovitev o izpolnjevanju tega pogoja pa vezati tudi na določbo 28. člena ZSRib, ki med naloge koncesionarja uvršča tudi zahtevo po strokovnem usposabljanju ribičev in pravila Ribiške zveze Slovenije, ki se nanašajo na usposabljanje ribiških pripravnikov in opravljanje ribiških izpitov.

V obravnavani zadevi pa sodišče ugotavlja tudi, da je med strankama sporno, katero prednostno pravico pri podelitvi koncesije je dolžna upoštevati tožena stranka. Tako tožeča stranka zatrjuje, da bi v spornem postopku morala tožena stranka upoštevati, da je uveljavljala prednostno pravico na podlagi določbe 164. člena ZVO-1 in ne prednostno pravico na podlagi 70. člena ZSRib, ki jo je uveljavljala stranka z interesom. Sodišče v zvezi z zatrjevano konkurenco obeh prednostnih pravic pojasnjuje, da javni razpis za podelitev koncesij za izvajanje ribiškega upravljanja v 67. ribiških okoliših v Republiki Sloveniji temelji na določbi 28. člena ZSRib in določbah Uredbe, torej na predpisu, ki ga sodišče opredeljuje kot lex specialis v razmerju do ZVO-1, vendar je tožena stranka dolžna razloge zaradi katerih je upoštevala prednostno pravico na podlagi ZSRib obrazložiti, toliko bolj, ker tožeča stranka zatrjuje zemljiškoknjižno in dejansko lastništvo zemljišč pod vodo in priobalnega pasu ... jezera in ribnikov ..., kot delu 51. ribiškega okoliša A. K 2. točki izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o njeni zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/72007, Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, zato je skladno z določbo četrtega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 450 EUR.

K 3. točki izreka: Stranka z interesom v tem upravnem sporu, je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče upoštevaje določbo 22. člena ZUS-1 ugotavlja, da je B. izkazovala pravni interes, da v tem upravnem sporu uspe tožena stranka (prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku), zato je moralo sodišče zahtevo, upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, ob primerni uporabi določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, zavrniti.