Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).

Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep, da se dopusti sprememba tožbe (I. točka izreka) in zoper sklep v delu o zavrnitvi tožbenega zahtevka (VI. točka izreka), se zavrže. II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (II., III. in V. točka izreka).

III. Toženka je dolžna v 15 dneh tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), nato pa (II. in III. točka izreka) toženki naložilo, da v 45. dneh vzpostavi prejšnje posestno stanje na parc. št. 8/1 in 9/1 k. o. X (tako, da s pasu zemljišča navedenih parcel ob meji navedenih parcel s parcelami 8/4 ter 9/1 in 9/2 k. o. X odstrani asfaltirano cesto in spodaj nasuti pesek ter asfaltirano muldo skupaj z jaškom in plastično cevjo za odvodnjavanje ter vse navedeno odstrani).(1) V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka),(2) toženki pa je naložilo, da tožniku v roku 8 dni povrne pravdne stroške v znesku 2.761,86 EUR s pripadki v primeru zamude.(3)

2. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopkovnih določb in napačne uporabe materialnega prava(4) se zoper sklep pritožuje toženka(5) s primarnim predlogom, da ga pritožbeno sodišče ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Najprej opozarja na spremembo tožbe, saj da je tožnik ne le nejasen tožbeni zahtevek občutno popravil in nenazadnje spremenil, temveč je zahtevek oz. posledično izrek sklepa še vedno nejasen in neizvršljiv oz. nerazumljiv, v nasprotju z razlogi. Še posebej opozarja na toženki sedaj (po spremembi, ki se ji je upirala) naloženo odstranitev plastične cevi za odvodnjavanje (ki poteka pod muldo), ki nedvomno predstavlje bistveno razširjeno obveznost toženke, še posebej upoštevajoč (po mnenju izvedenca dr. A. A.), da kanalizacije ni niti tehnično niti ekonomsko upravičeno prestavljati. Glede protipravnosti posega navaja, da je sledila pravnomočni sodbi, iz katere da ne sledi umestitev nove dovozne poti (v postopku I P 119/2007 se sodišče z lastništvom nepremičnin ni ukvarjalo, nasprotno iz poteka postopka sledi možnost, da se za dovozno pot uporabijo druga (predmetna) tožnikova zemljišča). Dovozno pot je bilo mogoče zgraditi le tako, kot je dejansko bila izvedena. Graja presojo izvedeniških mnenj (A. in B.), pri čemer izpostavlja, da pa iz njih izhaja, da je toženka dovozno pot izvedla tehnično in strokovno pravilno ter v skladu s cit. sodbo. Graja tudi zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič, ki bi potrdile dogovarjanje s tožnikom glede posega v njegove nepremičnine. Ponovno izpostavlja vprašanje obstoja tožnikovega ekonomskega interesa za vzpostavitev v prejšnje stanje (presojo, ali tožnikov zahtevek ustreza namenu zakonske zaščite njegove posesti!?), še posebej relativno majhnega ekonomskega interesa ohranitve prejšnjega posestnega stanja na majhnem enakomernem pasu skrajnega roba predmetnih zemljišč, kar predstavlja le 1,32 % celotne površine, ko je hkrati izkazana javna korist izvedenih del v obstoječem obsegu. Opozarja tudi na določbo 47. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), gradnjo čez mejo in nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pri zgrajenem ne gre za „zgradbo“. Poleg tega bi sodišče prve stopnje moralo bravnavati in upoštevati tudi ravnanje samega tožnika, ki je že ob izgradnji dovozne poti na različne načine preprečeval izvedbo del in ni bil priprevljen na sporazumno rešitev zadeve.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik. V odgovoru poudarja, da tožbe ni spremenil, le zahtevek je specificiral, saj je ves čas zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja. Ob vložitvi tožbe decembra 2009 toženka še ni končala z deli (to je bilo marca 2010), zato zahtevka ni mogel dokončno formulirati (asfaltna podlaga in mulda za odvodnjavanje sta bili narejeni v teku pravde, zato sta bili kasneje specificirani kot oblika zahtevane vzpostavitve v prejšnje stanje). Sicer pa soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, pritožnica pa se zgolj spreneveda in želi izvesti prikrito razlastitev. Opozarja, da je bil za ureditev primernega dostopa v letu 2007 prisiljen vložiti tožbo, saj zaradi 1 m višinske razlike med cesto in njegovo parcelo ni mogel dostopati do svoje hiše. Opozarja, da so izvedenska mnenja pravilna, sodišče jih je pravilno ocenilo in povzelo bistvo. Kot nepotreben in prepozen je pravilno zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje prič. Pri tem opozarja, da je bila toženka tista, ki ni želela mirne rešitve spora, in ne tožnik, kot mu nespodobno očita. Absurden, pa tudi napačen je izračun površine parcel(e), v katere je toženka nezakonito posegla, s sklicevanje na javno korist pa toženka ne utemeljiti njenega protipravnega posega. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne s stroškovno posledico.

4. Pritožba zoper sklep, da se dopusti sprememba tožbe in zoper sklep v delu o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedopustnosti pritožbe

5. Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe,(6) ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).

6. Poleg tega je pritožba po četrtem odstavku 343. člena ZPP nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. In toženka nedvomno nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika (VI. točka izreka).

7. Nedovoljeno toženkino pritožbo v opisanem delu (I. točka izreka tega sklepa) je zato je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.(7) O neutemeljenosti pritožbe zoper sklep v preostalem delu

8. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da gre v obravnavani zadevi za spor zaradi motenja posesti, po 426. členu ZPP pa se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja; izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja,(8) ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.

9. Pritožbeno sodišče dalje ugotavlja, da je že v sklepih z dne 28. 8. 2013 in 18. 3. 2015 jasno opozorilo, da gre v obravnavani zadevi za spor zaradi motenja posesti (32. in 33. člen SPZ) in da tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem (odvzemom) posesti dela njegovih parcel št. 8/1 in 9/1 k. o. X, katerih soposestnik in solastnik je, in ne (morebiti) varstvo pravice do posesti. Sporna ni bila niti tožnikova zatrjevana (so)posest predmetnih nepremičnin(9) niti da v postopku tožnik uveljavlja posestno varstvo, pa tudi ne samo motilno ravnanje. Sporna je bila le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi I P 119/2007 z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani)(10) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika. Prav to pa ugotavlja v obravnavani zadevi tudi sodišče prve stopnje,(11) toženka pa neutemeljeno temu osporava s pritožbo. Pri tem je povsem nepomembno, ali je toženka to, kar ji je nalagala citirana sodba I P 119/2007 z dne 23. 11. 2007 lahko izvršila, ne da bi posegla na parceli št. 8/1 in 9/1 k. o. X v tožnikovi (so)posesti ali ne, saj morebitna ne(z)možnost izpolnitve obveznosti po cit. sodbi ni predmet presoje v tej zadevi. V obravnavani zadevi je bila (ob nespornih za posestno pravdo odločilnih dejstvih) izvedba dokaza/dokazov z zaslišanjem izvedencev povsem nepotrebna, zato je nepomembna tudi sicer neutemeljena pritožbena graja glede presoje izvedeniških mnenj. V ta okvir pa enako sodi pritožbena graja glede neizvedenih dokazov, pri čemer pa toženka niti trdila ni, vsaj ne upoštevno,(12) da bi toženec soglašal z izvedenimi deli (da so potekali dogovori o izvedbi del, kot navaja v pritožbi, ni relevantno), nasprotno.

10. Glede v pritožbi grajane (ne)presoje upravičenosti in sorazmernosti zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja pritožbeno sodišče opozarja na 34. člen SPZ,(13) ki v obravnavani zadevi (v primeru motenja (odvzema) posesti) takšno presojo izključuje. Glede ekonomskega interesa tožnika za tožbo zaradi motenja posesti pa je pritožbeno sodišče že v sklepu z dne 28. 8. 2013 jasno navedlo, da ta ni pravno pomemben; pomemben je pravni interes kot splošna procesna predpostavka.(14) Pritožbene trditve o neobstoju ekonomskega (in s tem pravnega) interesa pa so povsem nerazumne in nerazumljive glede na dejstvo (neosporavano), da je tožnik na delih parc. št. 8/1 in 9/1 k. o. X pred posegom toženke (njenega izvajalca del) imel vrt oz. ju je kosil in imel sadno drevje.(15) Sklicevanje toženke na določbo 47. člena SPZ pa v posestni pravdi (426. člen ZPP) ne pride v poštev.

11. Glede spremembe tožbe(16) je najprej potrebno izpostaviti, da je že iz odločitve o glavni stvari razvidno, ali je sodišče odločalo o spremenjeni ali nespremenjeni tožbi.(17) A tožba po tretjem odstavku 184. člena ZPP ni spremenjena, če tožnik spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Ker je sprememba tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, tožnik pa v obravnavani zadevi ves čas uveljavlja vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja navedenih parcel (travnik oz. vrt), toženka pa je poleg tega dela opravljala še po vloženi tožbi, pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki meni, da tožnik tožbe ni spremenil (le dopolnil navedbe glede ves čas vtoževane obveznosti vzpostavitve v prejšnje stanje na navedenih parcelah (jih prilagodil spremenjenemu stanju med trajanjem postopka po vloženi tožbi)).(18)

12. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in ugodilo, izpodbijani sklep potrdilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.(19)

13. Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v skladu z določbo prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP. Je pa na citirani zakonski podlagi do povrnitve stroškov upravičen tožnik za obrazložen odgovor na pritožbo. Tožnik je upravičen do uveljavljane nagrade za postopek po tarifni št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v znesku 336,00 EUR.

Op. št. (1): Dejanja, ki jih mora toženka opraviti (v okviru vzpostavitve v prejšnje posestno stanje), so v izreku sklepa sodišča prve stopnje (v II. in III. točki izreka) natančno opisana; Op. št. (2): V tem delu je sklep pravnomočen; Op. št. (3): V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že odločalo s sklepom I P 3178/2009 z dne 7. 6. 2012 (tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo), ki ga je pritožbeno sodišče s sklepom II Cp 3222/2012 z dne 28. 8. 2013 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ter s sklepom I P 2396/2013 z dne 18. 9. 2014 (tožbeni zahtevek tožnika je ponovno zavrnilo), ki ga je pritožbeno sodišče s sklepom II Cp 606/2015 z dne 18. 3. 2015 ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek; Op. št. (4): tj. pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP); določbe ZPP, ki so citirane v nadaljevanju, se v obravnavani zadevi (pravda zaradi motenja posesti) vključno s cit. 338. členom ZPP uporabljajo v zvezi s 424. členom ZPP, glede odločanja o pritožbi zoper sklep (sklep je predpisana oblika odločitve v motenjski pravdi) pa še v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP; Op. št. (5): V nerazumno obsežni pritožbi (na 10 straneh), upoštevajoč določbe 426. člena ZPP (te so citirane v nadaljevanju) in odločilna dejstva, v bistvu nesporna (neosporavana); Op. št. (6): V bistvu nadomesti toženčevo privolitev za obravnavo spremenjene tožbe; Op. št. (7): Na (ne)dovoljenost pritožbe pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb; Op. št. (8): Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP - sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava; Op. št. (9): Glej prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP; Op. št. (10): Enako določa tudi sklep o določitvi sodnih penalov Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 In 850/2008 – 5 z dne 20.,5.,2009; Op. št. (11): Pritožbeno sodišče z razlogi sklepa glede odločitve o glavni stvari povsem soglaša in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno, temveč se nanje sklicuje; Op. št. (12): Zaradi prekluzije; Op. št. (13): Po 34. členu SPZ sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem; Op. št. (14): Če pravnega interesa ni, je postopek nedopusten in je v takem primeru tožbo potrebno zavreči (in ne zahtevek meritorno obravnavati - presojati njegovo (ne)utemeljenost); Op. št. (15): Podrobneje glej o tem 11. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje (nesporno!!); Op.št.(16): Pritožbeno sodišče pritožbene razloge glede navedenega presoja še kot del toženkine pritožbe zoper končno odločbo; Op. št. (17): Zato odločitev o (morebitni) dovolitvi spremembe tožbe ne sodi v izrek sodne odločbe (temu nasprotna praksa je napačna); razloge o (ne)dovolitvi spremembe pa odločba seveda v vsakem primeru mora imeti; Op. št. (18): Res so sicer razlogi za odločitev sodišča prve stopnje v tem delu kontradiktorni (odločitev je v nasprotju z razlogi – sodišče dovoli spremembo, ki je ni), a to na izpodbijano odločitev o glavni stvari nima nobenega vpliva; Op. št. (19): Pritožbeno sodišče pri tem ponovno (!!!) pripominja, da v tožnikovih trditvah, da bi mu toženka, če je za ureditev dovozne poti potrebovala njegovi parceli, lahko ponudila odkup zemljišč, ki jih je potrebovala, ne pa da mu je posest samovoljno odvzela, vidi možnost sporazumne rešitve spora; a pri tem apelira predvsem na toženko, natančneje njenega zakonitega zastopnika (!!!);