Jedro

Objekt, za katerega je odločeno, da se ne vrne v naravi, ni bil nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov. Nastal je šele po podržavljanju. Zato ne more biti predmet vračanja v naravi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom zavrnilo zahtevek za vrnitev v naravi nepremičnine, ki je v lasti prve nasprotne udeleženke, in sicer pritlične poslovne stavbe, ki je v izvedenskem mnenju M. J. z dne 20. 2. 1998 označena s črko H s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Ugotovilo je, da je bil ta objekt zgrajen po podržavljanju premoženja T. z.o.z. Objekt, označen v omenjenem izvedenskem mnenju s črko O, tj. pritlična poslovna stavba - trgovina C., pa je bil zgrajen v letu 1907. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljic zavrnilo in potrdilo izpodbijani delni sklep.

3. Zoper pravnomočni delni sklep sta predlagateljici zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložili revizijo. Navajata, da je sklep, da je pritlična poslovna stavba, objekt z oznako H arbitraren in nedopusten. Sodišče o tem ne bi smelo odločati, saj je to stvar izvedenstva. Izrek je nesprejemljiv in neizvršljiv. Ni namreč jasno, kaj naj bi pomenilo „pritlična poslovna stavba“, označena s črko H, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Sodišče temu objektu ni pripisalo nobenih izmer, namena in tudi ne oznake parcel, na katerih stoji. Gre za neizvršljiv sklep, ki ga ni mogoče preizkusiti. V materialu, ki so ga obdelovali različni izvedenci se naziv „pritlična poslovna stavba“ pojavlja v več pojavnih oblikah, in sicer pritlična poslovna stavba - kotlarna, pritlična poslovna stavba - avtopralnica, pritlična poslovna stavba - trgovina, pritlična poslovna stavba - servis itd. Zakaj naj bi bil ravno ta sporni objekt pritlična poslovna stavba, ki nima dodatne oznake, sodišče ne pojasni. Takšen sklep je zato neustrezen in v nasprotju s podatki spisa. Sodišče bi bilo najprej dolžno izvršiti identifikacijo objektov in za tem odločiti. Sklicevanje na oznake izvedenca izpred 15 let ni primerno. Če sodišče meni, da gre za objekt, ki ga je izvedenec poimenoval za kotlovnico, poudarjata, da je bil zgrajen pred letom 1943. Objekt kotlarne stoji na parc. št. 34/1, kar sodišče ni ugotavljalo in ni znano, kje se nahaja „pritlična poslovna stavba,“ o kateri govori sodišče. Sodišče nikoli ni povzelo oznak, ki jih je uporabljal izvedenec. Pri tem so opisi tako nejasni, da ni možno identificirati posameznih objektov, tako kot si je zamislilo sodišče. Zato bi moral izvedenec, ki je dolžan nuditi strokovno pomoč sodišču, izvršiti najprej identifikacijo objektov in šele na to bi odločalo sodišče. Ni res, da naj bi bil objekt, na katerega cilja sodišče, zgrajen v letu 1965, temveč leta 1939, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje in začeta neposredna uporaba v letu 1941. Opozarjata, da je mnenje izvedenca J. staro 15 let in da upoštevaje njegov naslov ni bilo namenjeno identifikaciji objektov. Izvedenec o tem nikoli ni bil zaslišan, kljub številnim predlogom. Tekom let in ugotavljanja dejstev pa se je izkazalo, da so določene navedbe v njegovem mnenju tudi napačne. Sodišče jih je ignoriralo in izvedenca o tem ni zaslišalo. Izpostavljata napako na strani 21 mnenja izvedenca, kjer je napačno navedeno leto izgradnje 1965, čeprav so predloženi dokazi, da je bil objekt kotlovnica zgrajen med 1935 in 1938. Samo samostoječa dvoladijska in skladiščna troladijska hala sta bili zgrajeni po podržavljanju. V sklepu sodišča prve stopnje ni pri oznaki pritlična poslovna stavba nobenih dostavkov.

4. Na revizijo je odgovorila udeleženka D.S.U., d. o. o., ki je predlagala njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ker je predmet revizijsko izpodbijane odločitve le objekt poslovna stavba, označen s črko H v izvedenskem mnenju M. J., so revizijske navedbe, ki se nanašajo na druge objekte, stoječe na podržavljenih nepremičninah, parc. št. 146, 34/1, 34/3, 45/2 in 45/3 k. o. ... (npr. pritlično poslovno stavbo - kotlovnico itd.), nerelevantne. Nedovoljeni so revizijski očitki (podani tudi v obliki kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), da je bil objekt, označen s črko H v omenjenem izvedenskem mnenju, zgrajen pred podržavljanjem oz. da v primeru poslovne pritlične stavbe ne gre za objekt H, saj gre za grajo dejanskih ugotovitev. Vprašanje vračanja v naravi ni stvar izvedenstva, temveč materialnopravne presoje sodišča (prim. 32. člen Zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDen). Da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ne drži. Pritrditi je presoji pritožbenega sodišča, da podrobnejši opis objekta (npr. navedba njegovih izmer, namena itd.) v izreku sklepa ni bil potreben, saj je z identifikacijo s črkovnimi oznakami izvedenskega mnenja M. J. (kjer so natančno opredeljene tudi parc. št. na katerih stoji) popolnoma določljiv. Dejstvo, da to izvedensko mnenje primarno ni bilo namenjeno identifikaciji spornih objektov, temveč njihovemu vrednotenju, pri tem ne more biti odločilno. Da identifikacija objektov na način, kot ga je izbralo sodišče prve stopnje, ni sporna, pa je nenazadnje potrdilo Vrhovno sodišče že v zadevi II Ips 416/2002. 7. Procesne kršitve 254. člena ZPP, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje, ker izvedenca J. ni zaslišalo, predlagateljici nista uveljavljali s pritožbo, zato s temi očitki na revizijski stopnji ne moreta uspeti. Relativno bistveno procesno kršitev je namreč mogoče uveljavljati v reviziji samo, če je storjena na drugi stopnji ali pa če je bila izvirno storjena na prvi stopnji, pa je pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, čeprav je bila s pritožbo uveljavljana.

8. K er niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih

164. člena ZPP v zvezi s 35. členom Zakona o nepravdnem postopku in 71. členom ZDen.